Biti mama – iskreno!

Največje poslanstvo na planetu Zemlja

0 169

25. marca vsako leto obeležujemo materinski dan. Kakšno je poslanstvo mame v tem, novodobnem svetu? Nam je težje kot v preteklosti, morda lažje? V kaj nas sili družba, način življenja, pretirana želja po materialističnem izkustvu?

O tem bi lahko govorili in razpredali na dolgo in široko. Pa vendarle. 

KAKO IZGLEDA MATERINSTVO?:

  • nosiš otroka pod svojim srcem 9 mesecev…
  • v teh mesecih se lahko soočaš z mnogimi nevšečnostmi; od slabosti, zatekanja telesa, pridobivanja telesne teže, nosečniške sladkorne bolezni, do bolečin v hrbtenici, medenici..lahko pa tudi celo nosečnost preležiš – samo zato, da se otroček  na koncu normalno donosi…
  • po 9 mesecih končno dočakaš dan D (še dobro, da trebuh postane tako nevzdržen, da se večina mam veseli tega dneva)….
  • dočakaš tudi pristno bolečino poroda, kateri se mnoge ženske danes izogibaajo, v resnici pa gre za nekaj najbolj naravnega, za proces, ki prispeva k osmisliitvi našega življenskega cikla. Podariti novo življenje! Kakšen namen!  Porod je proces, ki bi ga morale sprejeti, gre za  izkušnjo, ki se je spominjaš celo življenje….Nikoli v zgodovini ni porod potekal (lahko popolnoma) brez bolečin. Danes je tudi to mogoče. Hvala bogu se premikamo nazaj k trendu čim bolj naravnih porodov. 
  • Prav tako nikoli ni bilo takšne pomoči in medicinske oskrbe ob rojevanju kot danes za kar moramo biti hvaležni – spomnimo: nekoč je bila umrljivost porodnic in novorojenčkov enormna. 
  • po porodu sledijo hormonske spremembe, lahko pretirana čustvenost, morda tudi poporodna depresija – o kateri se več govori v zadnji dekadi. Na fizični ravni pa ženska močno krvavi, veliko žensk se sooča z bolečinami zaradi šivov, maternica se krči…lahko se pojavijo težave z dojenjem, krvave bradavice, spremenjeno fizično podobo….ženska je lahko neprespana in utrujena. 
  • zatem sledi nega za dojenčka 24/7, ob vseh (morebitnih) zgoraj omenjenih nevšečnostih….
  • potem nekaj let trdega dela in vzgoje, nato pa je že tu najstniško obdobje, ki znova prinese nove izzive…

TODA! 

Mame zmoremo! Zakaj? Ker nas pri vsem tem procesu vodi ljubezen. Pravijo, da brezpogojna ljubezen. In res je. Svojih otrok nikoli ne nehaš ljubiti. So del tebe, del tvojega srca, tvojega telesa, čeprav v resnici niso tvoji. So samostojna bitja, z lastnim namenom, s svojimi čustvi, vzponi in padci, ki jih prinese življenje. Zato si jih na drugi strani ne smemo lastiti – kar je dandanes še posebej izziv. In mnogo mam, kmalu po prvem porodu, želi še enega otroka. Biološka narava žensk v večlini primerov zmaga. 

JE MAMAM DANES LAŽJE ALI TEŽJE?

Gre za težko vprašanje, ki v večini primerov, nima enostranskega odgovora, mngookrat pa zavisi tudi od tega v katerem delu sveta živiš.

Iz vidika ženske, kot samostojnega bitja s svojo voljo, nam je  danes verjetno lažje – predvsem, če govorimo iz vidika življenja v razviti družbi. Včasih so bile ženske videne zgolj kot objekt reprodukcije, kot gospodinje, žene… to je bila prioriteta.  Ostalo ni bilo v domeni žensk. Po drugi strani danes želimo biti vse. Zato izgorevamo….

Danes smo ženske po večini samostojne, bolj enakopravne, lahko imamo ali pa pač nimamo otrok. Mnogo žensk ne čuti poslanstva, da bi bile mame. S tem ni nič narobe, saj moramo vedno izhajati iz srca. 

V bolj “razvitih” družbah morajo mame hoditi v službo skorajda do konca, oz do predvidenega roka poroda. Predvsem liberalno-kapitalistični sistem, ki ne pozna socialne note (primer UK, ZDA) sili nosečnice, da hodijo na delo skorajda do poroda. V primeru, ko ženska ostane doma več tednov pred porodom, ti dneve že tako kratke porodniške, enostavno odtrgajo. V tem primeru smo kot družba postali vse bolj neprijazni do mam, do njihovega, druženega poslanstva. Slovenija je tu hvala Bogu, izjema. Kar pa se žal še ne odraža na demografski sliki. Po drugi strani pa so nekoč rojevale med delom, mnogokrat kar na polju. Najverjetneje je bila stopnja umrljivosti zato visoka, pričakovana življenska doba pa zato toliko krajša.

Iz vidika medicinske oskrbe nam je danes lažje, saj imamo, še posebej v Sloveniji, nizko stopnjo umrljivosti novorojenčkov in porodnic. Iz družbenega vidika pomoči, kot prenosa znanja in ljubezni iz mame na hčero, pomoči ostalih ženskih sorodnic, sester, tašč, snah, babic, tet….pa nam gre slabše. Morda je na vaseh to še nekoliko lažje. It takes a village to raise a child, pravi stari, a modri rek v katerem se skriva veliko resnice. Ker ni bilo medmrežja, so se morale novopečene mamice zanašati na izkušnje svojih prednic. In to danes izgubljamo. 

Včasih je bilo znano, da je bilo ob porodnici več žensk, ki so ji pomagale, jo bodrile. Danes to nalogo opravlja partner (po večini sam), morda priskočijo na pomoč doule (kjer so dovoljene). Pomoč doule je nekaj najbolj naravnega, del podedovane tradicije, pri čemer to mnogi vidijo kot “novodobno zmišljevanje”.

Ženska je morala včasih po porodu počivati, ležati….skorajda 6 tednov. Pravijo, da je Matilda bivala pod posteljo 6 tednov. Danes moramo že kmalu, po prihodu iz porodnišnice, kuhati, vstajati in po večini povsem same skrbeti za dojenčka. Največkrat se zanašamo na pomoč partnerja, kjer se je roko na srce, sicer zgodil velik premik. Očetovski dopust se je v zadnjih dveh letih povečal, saj nam tako narekuje evropska direktiva.

Po porodniškem “dopustu” imamo sicer mehanizme, po katerem lahko izkoristimo skrajšani delovni čas, vendar se te pravice bolj poslužujejo v javni upravi ali v javnih podjetjih. V gospodarstvu je situacija bistveno drugačna. Usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja tako ostaja vprašljiva misija za mnoge mame oz. starše.

Iz vidika dodatkov in olajšav za velike družine se je zgodil velik premik naprej. V zadnjem letu pa so družine prejele kup olajšav, kar kaže na spremembo prioritet trenutne vlade. Najverjetneje bo to na dolgi rok vplivalo na večje število rojstev in na izboljšanje demografske podobe. 

Težko torej ocenimo ali je situacija žensk lažja ali ne. Na področjih kjer bi morali napredovati se zdi, da nazadujemo, po drugi strani pa so področja kjer smo kot družba napredovali. Kjer imamo starši neko navidezno podporo. Zgodovina nas uči, da velikokrat naredimo korak naprej in nato dva koraka nazaj. 

Zagotovo velja, da je starševstvo, predvsem materinstvo, odrekanje in ljubezen. Vse v enem. Je nov način življenja na katerega te danes nihče ne pripravi. Je nekaj najlepšega, najbolj naravnega…. ko pestvaš svoje potomce,  ko doživiš prvi nasmeh in prvo besedo… pridejo pa obdobja, ko je lahko tudi živa nočna mora, predvsem takrat, ko se mame soočajo z neprespanimi nočmi in nemočjo tudi v kasnejših obdobjih otrokovega življenja.

Zatorej ne obsojajmo mam, vendar jim pomagajmo. Ne povejmo jim, da izgledajo izmučeno, vendar jih pohvalimo in objemimo. Povabimo jih na kosilo, prinesimo jim rože, ali pa juho. Bodimo vse to kar smo si sami želeli, ko smo bili v stiski. Kajti materinstvo je edinstveno, je polno vzponov in padcev….je  to, da mamam položimo v naročje dojenčka katerega potem ne izpustijo nadaljnih pet let.  Je poslanstvo polno izivov, je nenehna skrb in brezpogojna ljubezen. Je mineštra občutij in neverjetno osebno ter družbeno poslanstvo. 

Vse najboljše vsem mamicam tega sveta!

 

Odgovori

Vaš e-poštni naslov ne bo javno objavljen.