Danes tečem zadnji krog …

Foto: Pexels
0 5,593

Iz dnevnika psihoterapevta:

Bila je noč in sam sem se sprehajal po ulici, samo veter je bil moj spremljevalec … Bila je noč in samo tišina je bila moj sogovornik … Bila je noč in samo noč mi je bila v tolažbo …

 

To je bila noč, ko sem zamolčal najlepše besede. Nikoli nisem čutil svojega srca tako
glasno kot prav te noči … Vsa ta tišina in ta mir sta dopustila, da je srce končno
spregovorilo … Tukaj sem si priznal, da hodim po poti, ki je samo moja … Zato hodim
sam.

Tako se je pred mnogimi leti začela ta zgodba. Bila je težka noč. Imel sem občutek, da je
konec sveta, tako močan pritisk je bil. Bil sem prepričan, da me bo odneslo … A ko sem
stopil iz te svoje bolečine, sem videl, da je bila noč povsem mirna in jasna. Neurje je bilo
samo v meni.

Foto: Pexels

Bil sem prepričan, da nikoli ne bom našel svoje sorodne duše, da bom večno sam. Sam na tem svetu. Čeprav mi je bog naredil tako nenavadne scenarije, da sem bil prepričan: »Sedaj pa je,« in je res bilo, »slovo« …

 

»Ne morem več,« sem rekel sam sebi … Prav te noči sem dojel ‒ da nisem več sam. Našel sem svojo sorodno dušo, svojo drugo polovico. Bila je v meni. Ugotovil sem, da sem že dolgo sestavljen, da imam obe polovici duše pri sebi. V drugih sem iskal le nostalgijo. Bil sem prepričan, da so mi drugi ogledalo, da se moram od vsakega nekaj naučiti. Čakal sem dekle, ki bo v meni prebudilo strast, da bo končno zaživelo moje srce.

 

A vse to je bilo že v meni. Dolga desetletja sem živel v tem krču, v upanju, da jo najdem
… A vse je bilo v meni … Popolnoma vse.

 

Da, sedaj sem tukaj, nič več se ne bom vrtel v začaranem krogu. Danes sem odtekel poslednji krog, danes sem skozi cilj prišel kot zmagovalec!

Okoli vratu sem si nadel zlato kolajno in stopil na najvišji oder. Danes sem heroj! Benti, tako blizu sem imel vse, a nisem videl … Vse je bilo ves čas tukaj. Le kaj sem počel in čakal …? Ja, jebi ga, sedaj ne bom več gledal nazaj, ker me v tem primeru čaka še en krog. Tega si ne želim več, ker sem vse že prevečkrat videl … Sedaj kot cela knjiga odhajam naprej, sam s sabo.

 

Neizmerno uživam v spoznanju, da je končno prišla ta noč, na katero sem čakal vse svoje
življenje, da je po tej nevihti zjutraj posijalo sonce, rosa mi je umila obraz, pogledal sem v
novo jutro, v novo življenje … V novo svežino.

Foto Pexels
Avtor/Izvor Skrivnostna.si

Odgovori

Vaš e-poštni naslov ne bo javno objavljen.