OSTATI SAMSKI IN NEOSAMLJEN ALI OSAMLJEN V RAZMERJU?

Foto: Pixabay
0 665

Status samska/samski ima lahko grenak prizvok. Mene samo pa spominja na samoto.

Pa vendar poznam tako ženske kakor tudi moške, ki so v razmerju bolj osamljeni, kakor tisti samski. Sama sem samska, vendar nikakor osamljena. Ta časovni okvir sem si vzela za delo na sebi in ne za objokavanje oziroma brezglavo iskanje nekoga, ki bi me izpopolnil. Zato se ponovno učim imeti rada samo sebe, to kar smo kot otroci že posedovali in znali, pa vendar smo nekje na poti pozabili ali pa izgubili. Učim se ljubezni, ki je neodvisna od partnerja. To je zame čas, ko se celim, čas, ko se sestavljam v celoto. Čas, ko ne iščem druge polovice, ki bi me naredila popolno. Čas, ko poslušam sebe. Čas, ko postajam popolna.

Le cela jaz in cel ti, kjer živiva drug ob drugem in tudi vsak zase, je pot do sreče. Dve izpopolnjeni celoti lahko posledično živita zdravo in tudi drug za drugega.

Za seboj imam nekaj partnerskih odnosov, verjamem, da tudi vi…velika večina vas je (še ali že) v partnerskem odnosu in najverjetneje se boste tudi vi našli v mojih naslednjih besedah. Morda ste jih okusili celo sami.

Ko doživiš samoto ali osamljenost v razmerju je to nekaj zelo bolečega. Partner/partnerka, ki ga spuščaš v svoj najintimnejši prostor tako v mislih in srcu, kot tudi v telesu in občutenju…ki ga puščaš najbližje sebi… ne glede na to kako globoko ga spustiš, se lahko sam počutiš:  neslišano, nerazumljeno, ne-videno ali celo nevidno. Vse to vodi k  ekstremnemu občutku nepovezanosti in k bolečini čiste, prave osamljenosti.

Družina in prijatelji ti lahko stojijo ob strani, toda občutke, čustva in vso bolečino nosiš samo TI. Vse to postane tvoje breme, srce pa ostane ujeto v ogrodje neizpolnjene radosti.

Otroci so popolni in čisti. So plod ljubezni, ne glede na starše in njihov odnos. Toda letni časi se vrtijo, otroci odrastejo in nastopi čas, ko začenjo korakati po svoji življenski poti. Takrat ostaneš sam, s svojim partnerjem. Srečen ali osamljen. Lahko si deliš streho nad glavo, hišna opravila in tudi isto posteljo sleherno noč. Lahko ostaneš zaveznik, ljubimec, najboljši prijatelj ali pa le sostanovalec. Močno boli, če v življenskem toku sprememb s partnerjem postaneta in ostaneta le sostanovalca.

Zato se mi zdi še toliko bolj ključno, da partnerja svoja občutenja razkrivata drug drugemu sproti in pravočasno. Le redna komunikacija lahko rešuje izzive dovolj zgodaj. Neizrečene besede, potisnjeni občutki in negativna čustva se z leti le kopičijo. Kot snežena kepa poglabljajo vrzel med partnerjema. Kako se izogniti slabemu odnosu? Kje začeti, da se na koncu ne izgubimo v osamljenosti? Kako obdržati radost? Tako, da začemo vsak pri sebi in nato tudi skupaj.

 

Sara Djordjic

 

-Oglasi-

Odgovori

Vaš e-poštni naslov ne bo javno objavljen.