Fitnes za potrpežljivost

Foto: Pexels
4 45,993

Na petkovo jutro se je pri meni v pisarni oglasil starejši gospod. No, videti je bil starejši, čeprav je bil mlajši od mene.

 

Rekel je, da je preveč utrujen, ves čas je utrujen od vsega ‒ od življenja, dela, domačih, prijateljev … »Kar vsi bi nekaj od mene! Še vi boste na koncu hoteli denar od mene.«

Zasmejal sem se mu in odvrnil, da tako pač deluje svet daj-dam, ter mu natočil vodo in dal v
roke kar svojo kavo, sebi pa pripravil še eno.

Ko sva sedela na terasi in opazovala morje, je rekel: »Tako malo sedim in gledam v morje,
čeprav imam vsaj 5 lepših teras, kot je vaša.«
»No, pa še zastonj imate tam.« Zasmejal se je in me pogledal.
»Se opravičujem, da sem malo sarkastičen in negativen, vendar težko grem iz tega
začaranega kroga.

Doma sem vse preveč razvadil, tudi v službi, in na koncu sem samo toliko vreden,
kolikor dam. Razmišljam, da bi kar vse ukinil in odšel.«
»To lahko naredite čisto preprosto, saj, kot sem razumel, niste nikomur nič dolžni, tudi če bi
umrli, bi bili vsi brez vsega … No, sicer bi si razdelili, kar bi ostalo za vami, ampak velika
večina bi bila brez vsega.«
»Veste, da ni slaba ideja … Bom kar tako naredil.«

»Počakajte!

 

Vseeno si vzemite vsaj 10 dni časa, da postopoma spustite stvari, sicer boste doživeli drug šok
in ne boste nič uredili.« Obrnil se je proti meni in me pozorno poslušal.

»Pojdiva po vrsti: Ali ste svoje premoženje dali na varno?«
»Sem!«
»Ali lahko vse pravne osebe prodate ali zaprete?«
»Lahko. Potrebujem približno mesec dni!«
»Ali lahko vse svoje nepremičnine prodate, podarite bližnjim?«
»Lahko, potrebujem dva tedna.«

»Ali ste še na kaj drugega vezani?«
»Ne, samo na svojo ženo in otroke.«
»Ali želite nadaljevati odnos z njimi?«
»Ne.«
»Ali ste se o tem že pogovarjali?«
»Ne.«

 

»Predlagam torej, da se najprej z vsemi pogovorite.«
»Niti približno, ker nimam živcev in ne bom izgubljal časa!«
»Dobro, ali lahko rečeva, da vseeno poskusite v tem času, ko boste delali razbremenitev vseh
pravnih subjektov in nepremičnin?«
»Težko bo!«
»Predlagam, da greva skupaj skozi nekaj vaj, temu pravimo fitnes za potrpežljivost.«
Malo me je čudno pogledal: »Kako to mislite? Ali bova skupaj hodila na fitnes?«
»Ne ravno, se bova pa veliko pogovarjala.«
Za naslednjih 14 dni sem mu naložil dve lahkotni vaji za potrpežljivost:
Vsako jutro se mora vprašati, kako se želi počutiti konec dneva, na koncu dneva pa naj
zapisano počutje primerja z dejanskim ter razliko tudi zapiše.
Čez dan naj si na telefonu nastavi 5 alarmov in vedno, ko alarm zazvoni, naj se vpraša,
kdo je in kako se počuti, ne da bi si na to odgovoril, samo vpraša naj se.

Čez 14 dni naj se ponovno oglasi.

In res, čez 14 dni se je pojavil na mojih vratih. S sabo je imel kavo iz Petrola, tudi zame.
Precej umirjen in naspan pravi: »Veste, večino podjetij sem že prodal in prepisal tudi
nepremičnine.«

Foto: Pexels

 

Takoj po njegovem odhodu sem poklical njegovo družino. Bili so zelo presenečeni, vendar takoj pripravljeni na sodelovanje.

Milan Krajnc Psihoterapevt


Nič nisem rekel, samo gledal sem ga.

»Veste, tiste vaje, ki ste mi jih dali, pa so v meni začele nekaj prebujati.
Ja, prav imate, moram se pogovoriti z družino. Veste, veliko sem jih zanemarjal, bil sem
zelo aroganten, ker sem mislil, da lahko vse kupim z denarjem. Zato pa od mene
pričakujejo samo še denar, ker sem jih s tem razvadil oziroma sem jim samo to znal dati

… Ampak ne vem, ali mi bo samemu uspelo … Prosil bi vas, ali se vi lahko najprej
pogovorite z mojo ženo in otroki, potem se bom pa jaz oglasil.«
Takoj po njegovem odhodu sem poklical njegovo družino. Bili so zelo presenečeni, vendar
takoj pripravljeni na sodelovanje.

Že čez eno uro so bili v moji pisarni. Povedal sem jim celotno zgodbo in da bi gospod želel
urediti stvari. To ne pomeni, da bi rad razdelil premoženje, temveč da bi se z njimi rad
pogovoril, se začel pogovarjati in ponovno vzpostavil odnos, seveda ne na materialni osnovi.
Vsi so planili v jok in rekli, da komaj čakajo! »No, ne bo prav enostavno,« sem odvrnil, »ker
se je tako oddaljil, da sam ne najde poti.«

Predlagal sem jim, naj gredo vsi na dopust ‒ vsak sam v isti kraj in se šele tam srečajo.
Res so vsi šli, in srečali so se šele po enem tednu.

V petek, natanko čez 14 dni, so vsi štirje prišli k meni v pisarno in se samo smejali … »Tako,
vse premoženje smo prodali, sedaj pa gremo skupaj na dolgo potovanje.«

Vse je mogoče rešiti, samo želeti si moramo in biti potrpežljivi. No, potrpežljivost pa je treba vaditi.

-Oglasi-

Foto Pexels
Avtor/Izvor Skrivnostna.si

Odgovori

Vaš e-poštni naslov ne bo javno objavljen.

  1. Urša pravi

    Odlično! Vaše zgodbe so zelo globoke in realne!

    1. Sara Djordjic- Kolumnistka pravi

      Hvala vam

  2. Mojca pravi

    Kako obdržat normalen odnos? Sem žena in mama treh otrok! Hvala

    1. Sara Djordjic- Kolumnistka pravi

      Draga Mojca. Bi mi mogoce definirali kaj ste mislili z normalen odnos? Kaksen pa je sedaj?