-Oglasi-

Hrane se ne moreš dotakniti

Joline izpovedi 20

Lonely young woman suffering from cancer while lying in hospital bed
0 314

Najprej sem morala popiti tableto proti slabosti. Res je bila ogromna, največja tableta ki sem jo kadarkoli morala vzeti. Glede na stanje v grlu sem imela z njo precejšnje težave, a mi je na koncu nekako uspelo.

Medtem je sestra pripeljala stojalo za steklenice zdravil. Vse skupaj bo teklo preko posebne črpalke, ki meri hitrost pretoka in iztočeno količino. Prav tako na prikazovalniku kaže čas, kdaj bo steklenička izpraznjena.

Najprej dobim Medrol, konkretno količino. Predpisanega sem imela za 5 dni. Dva dni mi bo zdravilo teklo v žilo, tri dni pa bom dobivala tablete.

Nato pa se prične. Vsako zdravilo teče drugače, nekatera hitreje, druga počasneje. Vmes pa vsakič čistilna steklenička. Nato pride na vrsto steklenička, katere vsebina je v moji najljubši barvi… rdeča.

Sestra mi razloži, da bo vsebina stekla hitro, a da je zelo pomembno, da niti kapljica ne steče mimo žile, ker povzroča razjede tkiva. Ko jo priklopi in spusti v žilo, se na roki pojavi rdečina…. panika…. Takoj ustavi infuzijo  in ugotovi, da zdravilo sicer ni teklo mimo, a da žila ni več primerna za infuzijo. Odstrani kanalček in prelepi z obližem.

Pa gremo v iskanje nove žile. Ko jo najde in vstavi kanal, zdravilo lahko steče. Tokrat gre vse gladko. Ob tej steklenički je sestra ves čas prisotna ob meni in spremlja mesto, kjer teče infuzija.

Prav so imeli glede počutja. Ne vem kako, a zelo hitro, ko stečejo flaške, se začneš počutiti čudno. Dobiš nek nenavaden in zelo moteč okus v ustih, nora vročica ti zaliva obraz in slabost ni ravno prijetna. Ali res tako hitro vplivajo na telo zdravila, ki tečejo v žilo?

Tisti dan so mi morali še dvakrat menjati mestoprejemanja infuzije. Žila, v kateri je bil kanalček, ni zdržala.

Medtem, ko mi teče kemoterapija, pride do mene zdravnica. Razloži mi, da čaka še eno stekleničko zdravila, ki se pripravlja. V telo mora takoj, ko bo pripravljen. Pove, da je zdravilo pregosto, da bi lahko teklo v žilo, zato ga bom prejela v obliki injekcije v mišično tkivo. Seveda je ena največjih mišic prav zadnja plat in prav tja jo bom tudi dobila.

Kosilo bolj prebrskam kot karkoli pojem, saj me ubija nora slabost, hrana mi smrdi… pa ne zato, ker ne bi bilo dobro…. verjetno je to vpliv zdravil. Poleg tega pa gre vse zelo težko po grlu, se zatika in se mi vsak še tako majhen grližljaj zaleti. Pokličem domov in jih prosim, da mi nujno prinesejo kakšne bombone, take, ki imajo konkreten okus. Seveda sem verjela, da bodo pomagali…. a žal le tisti trenutek ko ga žvečiš, tisti nenavaden okus ni tako izrazit…. takoj ko ga poješ, je ta grozen okus spet nazaj… kot da bombona sploh ne bi bilo v ustih.

Kmalu po kosilu pride sestra s neko posodo, v kateri ima tisto zdravilo, o katerem mi je pred kosilom govorila zdravnica. Ko sem zagledala tisto injekcijo, bi mi verjetno postalo slabo, a to mi je že tako in tako bilo.

Če primerjam velikost brizgalke, je morda še najbolj spominjala na pločevinko energijske pijače…. morda za odtenek tanjša. V njej je bila gosta zmes marelične barve. Igla pa… nekaj takega kot za čipiranje živali. Tisti, ki ste jo videli, lahko razumete mojo grozo ob pogledu nanjo.

Predvidevam, da se je ta strah morda tudi groza odražala na mojem obrazu, kajti sestra se mi nasmeji. Pove mi, da drugače zdravilo ne bo šlo skozi. Pravi mi, prinesla sem vam zmiksan kompot in se nasmeje. Pove, da ne bo ravno prijetno, da bo čuden občutek in da bo med injeciranjem mesto masirala, da ne bo prevelike zatrdline. Zdravilo potem počasi brizga v moje telo. Izkušnja je nenavadna in tudi boleča, a se da zdržati. No pa saj ti drugega niti ne preostane. Zdržiš…

Kasneje vprašam sestro, če lahko vstanem iz postelje. Morala sem do kopalnice, stekleničke pa so tekle. Seveda, se mi nasmeji, saj je črpalka na koleščkih, lahko se sprehajate, greste povsod, le preden v celoti izteče ena steklenička, morate biti tu, da zamenjava preden vanjo potegne zrak ali pa kri.

In moje raziskovanje oddelka se je začelo. Najprej oddelek, nato drugi deli onkologije…. samo da nisem bila prikovana na posteljo. Čeprav vročična in z noro slabostjo, sem bila vesela, da sem se lahko sprehajala. Kdo ve, kako dolgo bom še lahko…

Za Skrivnostno: Joli V

-Oglasi-

Odgovori

Vaš e-poštni naslov ne bo javno objavljen.