-Oglasi-

Je sploh smisel v boju, če ni upanja?

Joline izpovedi 21

0 435

Noči na onkologiji…ne spomnim se vseh, a tiste, ki so ostale v spominu, so bile večinoma neprespane. Obračanje po postelji, ki je precej previdno zaradi bolečin in zatrdlin, ki se naredijo od prejema tiste stekleničke, ki ni mogla teči v žilo, čuvanje kanalčka v roki, brisanje solz in borba v glavi. Nisem vedela kateremu glasu naj prisluhnem. Vedela že, a odločitve še nisem sprejela. Naj bo tisti, ki mi govori, da se življenje končuje, ali tisti, ki kriči bori se, ne obupaj, obljubila si…

Seveda se zavedaš, kako malo možnosti imaš, baje naj bi bile nične in prav zato je bil glas v meni toliko glasnejši. Dokaži jim, da se motijo, sprejmi izziv, ne obupaj tako zlahka… na drugi strani pa ti v glavi odmevajo besede… morda nekaj mesecev… dva morda tri…. ne vemo, kako se bo telo odzvalo…

Pravijo, da se je potrebno spočiti, naspati, da telo potrebuje počitek… kako že? Želiš biti živ, buden, čutiti, jokati, se smejati, kričati… nikjer vmes pa ni spanja. Spali bomo, ko bomo za vedno zaprli oči.

Prišlo je jutro. Vsako jutro je tudi v bolnišnici zelo živahno. Merjenje temperatur, priprava vseh zdravil, zajtrk in temu sledi vizita. Na oddelku, kjer sem bila, je bila vedno zgodaj. Od nje je odvisno, ali tisti dan nadaljuješ s terapijami. Velikokrat je pred tem potreben tudi odvzem krvi.

Tudi tisto jutro pride do mene moja onkologinja. Razloži mi, da naslednje serije kemoterapije čez 3 tedne ne bodo več mogli aplcirati v moje žile, ker imam že po včerajšnjem dnevu neverjetne težave in žila, ki je že prvič podlegla zdravilu, ni več primerna za infuzijo.  Pove mi, da mi bodo pred naslednjim prihodom morali vstaviti vensko valvulo, krajše vap, preko katerega mi bodo lahko v nadaljevanju v telo dovajali citostatike. Dogovorila se je tudi že za razgovor pri kirurgu, ki mi bo črpalko vstavil, vse razložil in določil datum, ki bo tik pred prejemom naslednje serije kemoterapije.

Sprejeli so tudi odločitev, da so za začetek določili osem serij kemoterapij, ki jih bom prejemala na tri tedne.

V tistem trenutku se mi zdi primerno, da jo vprašam tudi po stranskih učinkih, kajti do takrat o njih ni govoril nihče. Vse kar sem vedela, sem prebrala iz raznih brošur, ki so tam na voljo. Moja vprašanja kar nadaljujem s tem, na kaj moram biti še pozorna in kaj me čaka v tem času, ki mi je še ostal. Seveda se ti ob takem pogovoru orosijo oči in zatikajo besede v grlu.

Veste začne, v slabih treh tednih boste začela izgubljati lase in vse ostale dlake po telesu. Vprašam jo, če sem sodijo tudi trepalnice in obrvi, kar potrdi. Razloži mi, da citostatiki vplivajo na vse v telesu, tudi na hormone in da lahko izgubim mesecno perilo…. v telesu bodo citostatiki začeli delovati v nekaj dneh in bodo vplivali na celo telo, tudi na zdrave celice, kri, kožo, nohte. Razloži pa mi tudi, da bodo kmalu, zelo hitro po prejemu, vplivali tudi na mojo ustno votlino. Seveda me zanima kako in pojasni mi, da bodo po celotni ustni votlini nastajale majhne razjede.

In nadaljuje, da bom za domov prejela neke posebne injekcije, ki si jih bom morala dajati, da bom z njimi dvigovala levkocite v krvi, ki se bodo zaradi zdravljenja znižali na izredno nizko raven. Prav tako bom imela težave tudi s trombociti v krvi, ki skrbijo za strjevanje krvi.

Pove, da bom dobila točna navodila pred odhodom domov, tako zame, kot za mojo zdravnico. Če pa bo nastopila hujša reakcija na citostatike, pa me bodo morali hospitalizirati, vendar računa, da do nje lahko pride šele po večih serijah kemoterapije.

Ko odide, se ples flašk, kot jih sama imenujem,  nadaljuje.

Prejšnji dan sem slišala, da se moje življenje končuje, ta pa o težavah, ki mi jih bo povzročilo zdravljenje. Človek se ob tem upravičeno vpraša, če je sploh smiselo… zakaj bi trpela še te zadnje tedne, če nimam nobenih možnosti? Morda bodo prav vse te flaške glede na stranske učinke še skrajšale moje potovanje skozi življenje. Verjetno so vse solze, vse besede in borba v glavi, pa seveda obljube, ki sem jih dala svoji hčerki, v meni zbudile levinjo, ki je spala.

Trdno sem se tisti dan odločila, da ne bom več verjela temu, da so mi dnevi šteti, da se bliža moj konec na Zemlji. Odločila sem se, da jim bom dokazala, da temu ni tako… da so v zmoti…. da Joli ni statistika temveč oseba, ki bo statistiko poslala v kot.

Tist dan se dojela, da nisem sama. Bog ima namen za te bolečine, razlog za mojo borbo in nagrado za moje zaupanje. Le odnehati in obupati ne smem. Odločila sem se, da bom živela za vsak dan, pri polni zavesti, z bistro glavo in brez vseh protibolečinskih sredstev. Nič več… danes sem tu in danes bom živela.

Za Skrivnostno: Joli V

-Oglasi-

Odgovori

Vaš e-poštni naslov ne bo javno objavljen.