-Oglasi-

Kaj imata skupnega rak in verižna sporočila sreče?

Joline izpovedi

0 306
Verjamem, da ste že vsi prejeli kdaj kakšno verižno pošiljanje sporočil, ki ti prinašajo srečo, ljubezen denar in podobno. Danes to pretežno dobivamo preko Facebooka v obliki sporočil, slik ali video posnetkov. Saj veste o čem govorim kajne…lučka miru, baloni prijateljstva, samorog ljubezni in še bi lahko naštevala.
Sedem let nazaj pa iskreno še nisem imela profila na družbenih omrežjih in tega ni bilo veliko.
Kljub vsemu pa sem na hladen januarski petek prejela sporočilo na mobilni telefon. Poslala mi ga je zelo dobra kolegica. Ne morem trditi, da je bil prvi, ker nisem popolnoma prepričana, je pa vsekakor eden prvih in edini, ki mi je res ostal v spominu. Ne sicer natančno do besede, a pisalo je nekako tako: to je sporočilo sreče, ko ga prebereš, ga pošlji 10 svojim prijateljem in v 48ih urah boš prejel najlepšo novico. Ne prekini verige, ki je zaokrožila svet.
Takrat je bilo bolj redko tako verižno sporočanje po sms-jih zato sem to tudi naredila. 
Čez dva dni je bila nedelja in v datumu je imela kar dve trinajstici. Vedno sem imela število 13 za srečno število, za razliko od mnogih drugače mislečih. Prav to nedeljo sem pol dneva preživela na ljubljanski urgenci. Seveda vam moram priznat, da to ni bila moja izbira, a se pritiskom moje mami in moža nisem uspela ubraniti.
Pustimo to, da sem kasneje ugotovila, da so bili neki znaki, da se v mojem telesu nekaj dogaja, a dejansko jih pred soboto nisem opazila. Utrujenost po večini pripisujemo hitremu tempu življenja, za zadihanost pa sem krivila, ne boste verjeli, leta. Nekaj mesecev pred tem sem ravno napolnila 4 desetletja in velikokrat sem se pošalila: a to je zdaj to, ko si 40 niti dvakrat ne moreš več po stopnicah 🙂
To, da nam je ženskam lahko pretirano vroče, kar predvsem opazimo ponoči, pa vse pripisujemo zgodnji fazi mene. No ja, vsekakor se lahko začne že pri teh letih.
V soboto zvečer o petkovem sporočilu nisem več razmišljala. Kot je to običaj, sem pred spanjem stopila pod tuš in med tuširanjem zatipala malo zatrdlinico v dilmljah. Nisem ji posvečala ravno neke velike pozornosti in se odpravila spat. Moram priznati, da sem tisto noč celo spala brez da bi se zbudila. Sem jutranji človek in zjutraj sem bila prva budna. Ne morem poležavat v postelji, zato sem kar takoj vstala. Že pri tem me je nekaj zmotilo. Vstanem in grem v kopalnico, tam pa šok. Tista mala zatrdlinica od prejšnjega večera je sedaj velika kot ping pong žogica.
V sekundi sem bila popolnoma zbujena. Sedim na robu kadi in razmišljam….kaj zdaj…kaj bi to lahko bilo…kako to skriti z oblačili… ne morem to danes nikomur povedati…misli so kar švigale po glavi.Na hitro nase navlečem trenirko in grem dol si skuhat čaj. Istočasno skuham tudi kavo, ker vem, da bo mož kmalu vstal. Seveda je glava polna in se usedem za računalnik, saj veste, gospod Google ve vse. A bolj ko sem gledala, bolj mi je postajalo slabo in glava je bila kar naenkrat napolnjena z vsemi možnimi negativnostmi, ki sem jih našla. Kaj pa zdaj?
Oblečem jopo, se zavijem v odejo in se s skodelico čaja in škatlico razvade odpravim na teraso. V tem trenutko se jo potrebovala, ne eno, lahko bi kar dve naenkrat. Sedim in razmišljam in nekaj mi je jasno. Nobena ponujena googlova opcija ni prijetna, prej zastrašujoča in vem, da tega, kar se dogaja v meni in kar se je pokazalo navzven, ne bom mogla skriti pred mojimi. Niti do jutri, ko bi lahko šla do osebne zdravnice. Bilo je preveliko in preveč vidno, da bi nihče ne opazil.
Kako vesela sem bila, da je prejšnji dan hči ostala pri babici, da nisem potrebovala nič razlagati še njej. Po glavi ma mi je samo rojilo kaj zdaj. Vedela sem, da bo mož opazil in razmišljala ali počakati, da opazi, ali pa povem ob kavi. Seveda si ob takih priložnostih ne moreš pomagati, da tvoje misli ne zajame tudi temna senca. Razmišljaš o prebranem in z vsem srcem upaš, da to ne more biti to, da se tebi to ne more zgoditi, a kljub temu je nek črviček, ki vrta, nek ptiček, ki kljuva in padeš v negativno razmišljanje. Ne vem koliko časa je minilo, občutek za čas se ob tem izgubi, a ko se z mislimi vrnem nazaj na svojo teraso ugotovim, da mi po licih polzijo solze.
Za danes bom končala z mislijo: ne bo vsak razumel vašega potovanja. Tisti, ki so namenjeni, da hodijo z vami, bodo ob vas in to je vse, kar je zares pomembno.

 

Za Skrivnostno: Joli V

Odgovori

Vaš e-poštni naslov ne bo javno objavljen.