-Oglasi-

Kaj me pri mojem delu zares razveseljuje?

Foto: Pixabay
0 5,884

V podjetju v motivacijo zaposlenih lahko vložijo veliko denarja, energije in časa, a delajo napako, če se v prvi vrsti ne vprašajo, kaj si zaposleni v resnici želijo delati.

 

 

Zato bi morali v podjetju v postopku izbire novega zaposlenega ob vseh osnovnih kriterijih preverjati tudi, kaj si oseba v življenju želi in ali se je na določeno delovno mesto prijavila zato, ker potrebuje
službo ali ker ji to pomeni izziv.

 

Pred časom me je v precejšnjem obupu poklical podjetnik in prijatelj, ki je dejal, da nima več energije za delo in da je izgubil smisel življenja.

 

Ko sem ugotovil, da krivec za to ni slabo poslovanje podjetja in da mu žena ves čas stoji ob strani, je postalo jasno, da je preprosto prišel do neke meje in da se ne more več pretvarjati; zaradi tega je bil dobesedno utrujen od življenja.

 

Za srečanje sva si izbrala obrežje Krke. Bil je raztresen, govoril je zmedeno, ves se je potil in
tresel … Prijel sem ga za ramo in mu rekel, naj pogled usmeri v vodo. Nekaj časa sva molče
opazovala tekočo reko in šele ko se je umiril, sem mu rekel, naj zapre oči in si predstavlja mirno gladino morja.

 

Ta vaja se v psihologiji imenuje Mirno morje. Postopoma sem njegove misli vodil skozi njegovo življenje: spomnil se je osnovne šole, prijateljev, srednje šole, zabav, študija, prijateljic, prve službe … Počasi sva šla skozi vse njegovo življenje in na koncu ugotovila, da ga je »izgubil« ob vpisu v srednjo šolo, ker je moral upoštevati željo staršev. Želel je biti avtomehanik, a starši so ga poslali v gimnazijo in potem naprej na študij ekonomije. In tako se je njegovo življenje začelo odvijati po želji drugih.

 

Na gimnaziji je bil zelo uspešen, saj se je hotel dokazati, starši pa so ga za to ves čas nagrajevali. Gibal se je v elitni družbi in ko je končal srednjo šolo, je že povsem pozabil, kdo je, in se popolnoma prepustil zunanjemu vplivu. Imel je občutek, da mu gre vse od rok, da živi svoje sanje.

 

V resnici je svoje srce in želje skril tako globoko, da samega sebe ni več slišal.

A z leti – bližal se je njegov 40. rojstni dan – je njegovo srce postajalo glasnejše, gmotno bogastvo je zanj izgubilo sijaj, želel si je samo umiritve in najti samega sebe.

 

Bil je prepričan, da je izgubil 25 let. A v resnici je imel postavljene trdne temelje, da svoje življenje lahko gradi dalje. Najprej je potreboval dolg dopust, da si odpočije in se počasi pripravi na drugačno pot.

 

Prepričanje, da svoje življenje vedno lahko začnemo od začetka, je napačno, saj tako prav zares lahko izgubimo celo življenje. Zato se raje vprašajmo, kje smo sedaj in kam lahko gremo, kajti poti nazaj ni. In tudi če v svojem življenju želimo narediti hitro spremembo, ne smemo ničesar porušiti, temveč moramo graditi naprej. In tako so mu jutranji sestanki s samim sabo v treh mesecih spremenili življenje.

 

Foto:Pixabay

Postal je svoboden.

Kaj je sploh počel na teh sestankih? Vsako jutro je šel najprej na dolg sprehod, da je razmislil,
kaj je delal včeraj. Nato si je pripravil kavo in razmislil, kaj bo delal danes.

 

Prvi teden je imel občutek, da razmišlja nekako »v prazno« in izgublja čas. V naslednjem tednu mu je začelo postajati jasno, da dejavnosti, ki jih opravlja čez dan, zanj nimajo prave vrednosti, da si z
njimi samo zapolnjuje čas. Začel se je zavedati lastne vrednosti; da nima smisla, da dela zaradi dela samega, temveč da je smiselno, da dejavnosti izpolnjujejo njega samega.

 

Tako si je dneve organiziral drugače in naenkrat je imel mnogo več prostega časa. A tega prostega časa se zdaj ni bal, saj se je začel zavedati, da je na jutranjih sprehodih pogrešal bližino svoje žene, zato je popoldneve in večere začel preživljati z njo.

 

Ko se je o smiselnosti dejavnosti, ki jih je do tedaj opravljal, spraševal iz tedna v teden, so iz njegovega življenja začele izginjati vse nepotrebne stvari, ki niso gradile njegove osebnosti in mu niso izpolnjevale srca.

 

Veliko časa je preživel z ženo in prijatelji, dobiček v podjetju pa je bil vedno večji. Dobiček je bil namreč posledica tega, da je delal z večjim veseljem, in sicer le to, kar mu ni po nepotrebnem jemalo energije. In v teh dneh, po treh mesecih discipliniranega dela na sebi, je izvedel tudi, da bo postal očka.

 

V življenju se krize pojavijo samo takrat, ko imamo okoli sebe stvari in aktivnosti, ki nam
jemljejo energijo. Ko jih začnemo odstranjevati, naredimo prostor za nove, koristnejše, za
stvari, za katere imamo občutek, da nas gradijo. Govorim o racionalni porabi energije in časa.

 

Da pridemo iz krize, ni treba, da prej doživimo popoln zlom ali bankrot, potrebujemo le postanek za temeljit uvid, kje smo, nato pa počasi začnemo odstranjevati ovire.

Foto Pixabay
Avtor/Izvor Skrivnostna.si
Odgovori

Vaš e-poštni naslov ne bo javno objavljen.