Kako veš, katera je prava?

Foto: Pixabay
0 5,955

Kako naporno svetovanje … Že zelo dolgo se nisem tako utrudil, čeprav se na svetovanjih sploh ne utrudim več …

 

Na začetku, ko še nisem znal ohranjati prave distance, sem se velikokrat utrudil po težkih svetovanjih, tako močno, da sem komaj hodil. A z izkušnjami sem potem znal vzpostaviti distanco in se začel veliko ukvarjati s športom …

 

Toda to danes me je očitno potegnilo noter, me utrudilo.

 

»Priznam, kriv sem. A kaj ti bo moje priznanje, ko si ti naredila več napak … Ja, več … Ja, spet si zmagala … Opravičil sem se ti in kaj zdaj?

Zakaj me ne pustiš, da grem? … Nič več ni med nama … Napak bo vedno več … … ja, vem, tudi jaz lahko grem … Vendar ne morem tako kot ti … … ampak tako ne moreva več, ne jaz ne ti …
… prišla sva v stanje, ko ti več nisi ti, ko jaz ne vem več, kje sem … včasih ne vem več, ne kje se zbudim ne s kom … … tako ne gre več … … ja, vem, da sva to že stokrat rekla, ampak sedaj je to najin zadnji večer …

Foto: Pixabay

Ti grešiš, da bi me prizadela … Jaz zato, da bežim … … odločil sem se, da grem, da odidem iz tega začaranega kroga …

 

Odšel bom … ne vem, kam, samo jadra bom razpel in se prepustil vetru … naj me odnese nekam, kjer se bom spočil … ja, od koga vendar … od sebe si moram … … tako sva si podobna, da nama nič ne pomaga, ali sva sama ali skupaj … … spočiti si morava od sebe … ne vem, kaj dobiva s tem, da se razideva … niti s tem, če ostaneva … vendar morava narediti korak naprej … … eh, dovolj je … že sedaj se vrtiva v krogu … … srečno, draga …«

 

Pravzaprav se je klient dve uri pogovarjal sam s sabo, jaz pa sem ga intenzivno poslušal, kot
da rešujem neko svojo težavo. Ko sem začutil, da bo počasi prišel v resnični svet, sem se tudi
sam zdrznil in začel poslušati samo še njega.

Vprašal me je: »Kaj svetujete?« Odvrnil sem mu: »Ali ste vi sedaj slišali samega sebe?« »DA!«

 

»Ali se še ima smisel vrteti v tem krogu, ali potrebujete vsak dan takšno novo izkušnjo?«
»NE!« »Torej?« »GREM SVOJO POT!«

DODDAJ V KOŠARICO

»Ali morava še kaj reči?«
»Ne.« Vstal je in že hotel oditi, ko je vprašal, ali lahko še kdaj pride na pogovor. »Veste, prvič v življenju sem imel občutek, da me nekdo posluša. Kljub temu da niste nič rekli, ste to mojo bolečino intenzivno delili z mano. Vsaj tako sem čutil. Hvala.«

Naslonil sem se na fotelj, prižgal cigaro, takšno, ki bo gorela dve uri … Kajti sedaj se moram
jaz malo pogovoriti sam s sabo. Ali spet delam kakšno napako? Sem morda zamenjal vlogo?
Zelo intenzivno sem razmišljal, vendar nisem prišel do odgovora.

Ali me je spet ta téma ‒ ženska, ženske, zveza ‒ spravila iz tira? To je namreč edina stalnica v
mojem življenju. No, da vidimo, česa tukaj nimam rešenega, kje sem se spet »zaciklal«?

 

Zakaj me je ta pogovor tako zelo obremenil?

Kje naj sploh začnem … Vedno sem si predstavljal, da bom s svojo prvo ljubeznijo do konca življenja. To mi je tudi všeč, dolge zveze, ki se razvijajo. Všeč so mi ljudje, ki so srečni do konca svojih dni. Mislim, da to vsi iščemo. Toda z mojo prvo ljubeznijo sva bila samo prijatelja in že tu se je moj miselni vzorec »zaciklal«. Jaz sem bil njej všeč prej, ona meni pozneje.

 

Čustva se pač niso ujela, ujela pa sva se v prijateljstvu, ki še vedno traja, čeprav včasih minejo leta, ko se ne slišiva, a ko se, je enako, kot da sva zjutraj skupaj pila kavo.

Da, pravzaprav je bila moja prva izkušnja zelo boleča. Prve tri knjige, ki sem jih napisal, so
bile na temo nesrečne ljubezni, in vse so bile posvečene njej. In mislim, da sem tukaj potem
izgubil kompas …

Foto: Pixabay

Seveda je trajalo kar nekaj časa, da sem se je osvobodil v svojih mislih. Toda takrat si nisem
naredil neke nove slike v glavi, zaprl sem se in se nikoli več nisem prepustil. Vse skupaj je
bilo potem bolj razumsko. Tudi zakon, ki se je razumsko začel in enako končal ‒ kot da ga ni
bilo. Od tam naprej pa je vsak dan posebna zgodba. Dobro, in kaj zdaj? Ali bom obžaloval teh
zadnjih 20 let ali bom živel naprej?

 

Ali bom živel od noči do jutra ali bom s kom le našel svoj mir? …

 

To je stvar odločitve ali pa se pač zgodi … Čeprav je bilo o tem napisanih nešteto knjig in posnetih tisoče filmov, sem se tudi sam neštetokrat spraševal, kaj je prav in kaj ne ter kdaj je pravi čas …

 

Toda odgovor je le eden in ga ni mogoče napisati … Ko se srečata, preprosto vesta!

Foto Pixabay
Avtor/Izvor Skrivnostna.si

Odgovori

Vaš e-poštni naslov ne bo javno objavljen.