-Oglasi-

Ko so naši cilji samo materialni, ne bomo uspešni

Foto: Pixabay
0 5,804

To, kar danes počnemo, ni zgolj rezultat našega dela, temveč v veliki meri naših prednikov, ki so nam s svojimi zgledi dali potencial za razvoj.

 

Vendar se pomena zgledov premalo zavedamo in jih po navadi vzamemo predvsem kot breme, namesto da bi pogledali, kaj bi se iz njih lahko naučili.

Zelo nazoren primer, kako so otroci zrasli v odgovorne podjetnike in preudarne osebnosti, je
petčlanska družina, kjer se je trojica otrok odločila, da reši družinsko podjetje, pri čemer so se
soglasno odločili tudi, da jih pri tem vodijo povsem druge vrednote, vrednote, ki so jih videli
pri svojih prednikih.

Foto: Pixabay

Podjetje, ki ga je prej kot podjetnik vodil sicer zelo uspešen oče, ki pa se je nato odločil za odhod med politike, so zaradi prezadolženosti in vrste nepravilnosti dali v stečaj, rešili družinsko premoženje, kolikor je bilo mogoče, dejavnosti podjetja pa nadaljevali v svojem podjetju. Oče jim je to zelo zameril, češ da so uničili družinsko podjetje, vendar so se otroci zavedali, da morajo ravnati tako, kot sami čutijo, da je najbolj prav.

 

Družinsko podjetje je nastalo kot plod zelo zagnanega dela njihovega očeta. Ta je podjetniško
pot začel zelo mlad, saj je hotel čim prej obogateti in ob tem zagotoviti varno prihodnost
svojim otrokom, sebi pa visok status v družbi. Želel je biti dober oče in zgled svojim otrokom,
ker sam svojega očeta nikoli ni imel ob sebi, ko ga je potreboval.

 

Njegov oče, prav tako podjetnik, mu je ves čas dopovedoval, da tako trdo dela za njegovo varno prihodnost, hkrati pa ga je omejeval pri druženju z vrstniki, mu omejeval zabavo … In prav to je bil glavni motiv, da se je naš glavni junak sploh odločil za podjetništvo – da bi očetu dokazal, da je tudi
sam sposoben uspeti, predvsem pa da bi ga oče za njegove uspehe kdaj pohvalil.

 

To ga je ves čas gnalo naprej.

In tako je vse življenje ostal ujetnik svojega otroštva – ostal je v kletki, ki si jo je zgradil, ker je živel samo zato, da je za svoja dejanja iskal potrditev v okolici, namesto da bi bil podjetnik in politik zato, ker je bila to njegova srčna želja, ker je bilo to njegovo poslanstvo.

 

V to kletko je nevede stlačil svoje družinske člane, vanjo pa je hotel ujeti še druge ljudi. Čeprav si je
neizmerno prizadeval za blagostanje svoje družine, se je zgodilo prav to, česar se je najbolj
bal. Strah, ki ga starši in okolica vsadijo globoko v nas, postane naša kletka in na koncu naša
usoda, katere ujetniki ostanemo, če je ne prerastemo.

Foto: Pixabay

Otroci so se odločili, da bodo živeli v skladu s svojimi srčnimi željami in da njihov osnovni cilj ne bo bogatenje, pač pa delo iz užitka. Ko namreč človek počne to, kar ima res rad, in v delo vlaga vse svoje znanje in energijo, je denar samo posledica.

 

Dobro se namreč zavedajo, da ima vse svoje meje in da podjetništvo ne sme preraščati vsega njihovega življenja, četudi v njem še tako neizmerno uživajo. Zato so se začeli pogovarjati o skupni prihodnosti podjetja in o tem, česa so se naučili od svojih prednikov.

 

Iskreno so se pogovorili o tem, kaj si v življenju resnično želijo. Vsak si je postavil svoj osebni cilj. Ko so to izkristalizirali, so se pogovarjali o tem, ali svoje osebne cilje lahko dosežejo z delom v podjetju oziroma kako morajo delovati, da bodo svoje osebne cilje tudi dosegli.

Po nekaj srečanjih so ugotovili, da podjetje, če si bodo postavljali samo materialne cilje, nikoli ne bo dovolj veliko, da bi vsak od njih lahko izpolnil tudi svoje osebne cilje. In hitro so dognali, da je prav to počel njihov oče – hlastanju za materialnimi dobrinami ni bilo konca, dokler vse skupaj ni počilo kot preveč napihnjen balon. Zato so v razmišljanju o ciljih izhajali iz tega, kaj jih kot osebnosti v resnici izpolnjuje, ali se dobro počutijo v kraju, kjer živijo, kakšen način življenja si želijo, kaj jih osrečuje … Tako so spoznavali same sebe.

 

Bolj ko so spoznavali svojo bit, jasneje jim je bilo, kaj si želijo, hkrati s tem pa se je risala vse bolj jasna slika, kako naj se razvija podjetje.

 

Ko so se tako iskreno in poglobljeno pogovarjali o svojih srčnih željah, so šele zares začutili same sebe.

In vsi trije so se na koncu tudi uskladili. Najstarejši fant je prevzel vodenje podjetja in
finance, sestra trženje in razvoj, mlajši sin pa se v podjetju še ni videl, pač pa se je odločil za
mesečno rento in odšel na študij v tujino.

DODDAJ V KOŠARICO

Sestra in brat sta postavila trdne temelje za razvoj podjetja, a ob tem tudi jasno v prvo vrsto postavila zasebno življenje, saj poslu nista hotela podrejati ničesar. Vrednote, ki sta jih živela, sta prenesla tudi v svoje podjetje.

 

Skupaj sta ugotovila, da ni pomemben samo končni cilj, pač pa se jima je zdelo ključno najti pot, po
kateri bosta ta cilj dosegla. Denar je namreč na koncu samo logična posledica dela, ki sta ga
opravljala.

Strah, ki ga starši in okolica vsadijo globoko v nas, postane naša kletka in na koncu naša usoda, katere ujetniki ostanemo, če je ne prerastemo.

-Oglasi-

Foto Pixabay
Avtor/Izvor Skrivnostna.si

Odgovori

Vaš e-poštni naslov ne bo javno objavljen.