Ločitev … ali življenje v dvoje!

Foto: Pixabay
0 6,579

Pri meni v pisarni sta se oglasila podjetnika, mož in žena, ki se bližata petdesetemu letu.

 

V resnici sta prišla bolj po osebni kakor podjetniški nasvet. Dejala sta, da se osebno razhajata, poslovno pa bosta še naprej sodelovala. Razšla se bosta prijateljsko, ne zato, ker imata druge partnerje, temveč zato, ker se preprosto ne čutita več in ju zanima, kako naj si organizirata zasebno in poslovno življenje, da bi v miru lahko delala dalje.

 

Najprej sem poslušal njeno zgodbo. »Podjetje sva ustanovila že ob poroki in od takrat sva skupaj 24 ur na dan. On je imel idejo in jaz sem mu brezpogojno sledila, seveda pa sem pri tem skrbela za finance in da je bilo vse v najlepšem redu. Vendar sva se skozi vsa ta leta pogovarjala samo še o poslu, na naju pa sva čisto pozabila. Tako sva se oddaljila, da se preprosto ne čutiva več. In mislim, da moram začeti drugačno življenje, saj sva zadnjih nekaj let kot brat in sestra, niti spiva ne več skupaj.«

Foto: Pixabay

Njegova zgodba je bila drugačna: »S samostojno podjetniško potjo sem začel zelo zgodaj, predvsem ker nisem hotel biti v okvirih, ki mi jih je dajala državna služba. Ker pa po naravi nisem tip, ki bi se pritoževal, sem raje šel na svoje. V začetku nisem točno vedel, kaj bi, razen področja, ki me je zanimalo, zato sem začel raziskovati …

 

Tako sem odprl podjetje in začel ponujati splošne poslovne storitve. Ker je bil trg še prazen, sem razmeroma dobro živel. Ko pa se je začenjal polniti, se je bilo treba specializirati za določeno področje. To, kar sem takrat v sebi čutil, da si želim delati, ni bilo prav donosno. Ker sva ravno dobila otroka, sem se odločil za smer, ki je prinašala zagotovljen prihodek.

To počnem še danes, vendar vam moram povedati, da sem od tega tako utrujen, da nisem več imel energije za svojo ženo.«

 

Po več kot dveh urah pogovora sem ju vprašal, ali sta že poslala vlogo za ločitev. Dejala sta, da bosta to storila naslednji dan. Rekel sem, da ne želim vplivati na njuno odločitev, vendar naj počakata nekaj dni. Razložil sem jima, da je on v resnici počel stvari zaradi drugih, ne zaradi sebe, da ni užival v svojem delu in je zato izgubil toliko energije. Svetoval sem mu, naj v podjetju začne delati točno tisto, kar si želi. Rekel sem mu, naj se naslednji dan oglasi pri meni v pisarni, da narediva podrobno strategijo. Potem naj se odpravita na krajši dopust, kjer se bosta razvajala.

 

Če zatem ne bo nič drugače, naj vložita vlogo za ločitev.

 

Naslednje jutro je prišel k meni. Začela sva se pogovarjati, kaj si je želel kot majhen fant, kaj so bile njegove otroške sanje in kaj je čutil, ko je želel podjetje usmeriti v to, kar je iskreno želel. Ugotovila sva, da je bila želja vedno enaka, vendar jo je zaradi nekih zunanjih vplivov utišal in na neki način tako utišal samega sebe. Naredila sva natančen načrt, kako bo ponovno obudil vse svoje želje.

Po dveh dneh se je ponovno oglasil v moji pisarni. Spremenil je organizacijo v podjetju in razdelil odgovornosti tako, da podjetje še vedno dela tisto, kar prinaša zanesljiv vir prihodka, vendar to počnejo tisti, ki v tem uživajo, sam pa je skupaj z drugo ekipo začel razvijati to, kar njega veseli. Dejal je, da se počuti kot prerojen, popolnoma svež, kar se je videlo tudi na njegovem obrazu in lahkotnih oblačilih. Na prvi dve srečanji je namreč prišel v zelo lepi in dragi obleki, v kateri se je počutil neudobno. Dejal je, da gresta z ženo za pet dni na razvajanje in da ji je pripravil presenečenje.

 

Čez deset dni se je oglasila samo ona: »Ali veste, da je bilo kot na poročno noč?« Vsa nasmejana je odšla na kosilo, kjer jo je čakal On.

100%
Zelo dobro
  • Ocenite članek
  • Ocenite delo Milana Krajnca
Foto Pixabay
Avtor/Izvor Skrivnostna.si

Odgovori

Vaš e-poštni naslov ne bo javno objavljen.