NAJLEPŠA ŽENSKA NA SVETU

Foto: Futura
0 4,938

Ta prispevek bi lahko imel tudi naslov Razmišljanje materialno bogatega in duševno revnega!, vendar sem se po daljšem sprehodu odločil, da pustim prvotni naslov.

 

Kajti če v življenju želimo pozitivne stvari, moramo tudi govoriti o lepih in pozitivnih stvareh.

Sedim na terasi v Beogradu (na ulici Knez Mihailova). Vroč dan je in že skoraj napol gole Beograjčanke hodijo po ulici … Gor in dol … gor in dol … gor in dol … Malo se zdrznem in pogledam levo in desno, nato pa vidim nešteto moških, ki so v enaki poziciji opazovalca kot jaz. Imel sem občutek, kot da sedimo v kinu in gledamo akvarij. Nato se vprašam: »Kaj, če se moja žena tako sprehaja po ulici in vanjo bulji nešteto p… oz. moških, ki imajo enake misli, kot sem jih imel jaz!?« Ooooo, bog pomagaj, sem si mislil, vstal in odšel.

OLYMPUS-BEOGRAD

Kar nekaj časa sem taval po Kalemegdanu, dokler se nisem ustavil pred živalskim vrtom, kjer sem videl nešteto otrok, kako so buljili v kletke z opicami. Imel sem občutek, da sem pred kakšno poldrugo uro videl enak prizor, samo da so bili otroci v malo starejši podobi.

Ni mi bilo jasno, kaj moški buljimo, kot da nimamo početi kaj drugega … Doma pa imamo … njo.

In sedaj malo obrnimo vloge ‒ ali tudi naše tako gledajo druge moške in si zraven vrtijo podoben film, kot si ga mi? Kar stisnilo me je. Mislil sem si: »Mi je že prav, naj me stiska, kaj pa sem razmišljal o drugih …«

Prišel sem domov, Sava je bila glasna, ker je zapihal močan veter. V hišo sem stopil, kot da prihajam sredi noči od ljubice. Na koncu hodnika je stala žena, ki je pravkar prišla iz kopalnice in me pogledala. Bila je presenečena, saj je videla neverjeten izraz na mojem obrazu. Preden sem karkoli rekel, me je vprašala: »Katera je bila?

Že dalj časa čutim, da imaš drugo. Povej, katera je,« je kričala. Nisem ji niti uspel povedati, da sem …, ko je priletel prvi krožnik, pa drugi … Zaklenjen v kopalnico sem samo še slišal, kako so se krožniki razbijali ob vratih. Po desetih minutah ji je verjetno zmanjkalo krožnikov, in počasi sem odklenil vrata. Videl sem, da je zrak čist. Odpravil sem se proti terasi. Sedela je v gugalnici, z glavo med nogami. Stopim do nje, jo želim objeti, ko zakriči: »Pusti me na miru, ne boš me zamazal! Ne moreš se več tako umiti, da bi se me lahko dotaknil. Zamazan si z drugimi ženskami!«

 

Počakal sem, da se malo umiri, in se usedel na rob pomola. Gledal sem jo od daleč, dokler ni tudi ona mene pogledala. Stopil sem bliže in se usedel na drugi konec gugalnice.

 

Dejal sem ji: »Veš, imava vse ‒ vilo ob vodi, čoln, avtomobil, deset stanovanj … Vse, kar želiš. Vendar sva pozabila drug na drugega. Z vsemi potovanji sem si pravzaprav polnil čas, da se nisem ukvarjal s ključnimi problemi. Prinašal sem ti draga darila, da sem malo preusmeril tvojo pozornost.«

 

»Oprosti, tudi jaz bi lahko več naredila zate ...« je odvrnila. »Ustvaril si nama vse, izpolnil moje otroške sanje … Vse. Toda v ključnih trenutkih te ni bilo. Niti za najino obletnico, ki mi največ pomeni. Saj vem, da si delal, vendar me je to tako prizadelo, da sem se popolnoma odmaknila. Potem nisem mogla narediti koraka nazaj. Prepričana sem, da imaš druge, ker ti nisem več mogla dati pozornosti, pa tudi sprijaznila sem se s tem. Vendar, ko sem te danes videla, sem začutila, da so vsi moji dvomi resnični, in iz mene je skočil hudič, nisem se mogla zadržati … Oprosti.«

»Nič te ne obtožujem, jaz imam slabo vest, ker vem, da sem preveč vlagal v nepremičnine oz. sem preveč delal in pozabljal nate … No, pravzaprav nisem pozabljal nate. V tebi sem videl deklico, ki sanja o hiši ob vodi, lepih oblekah, potovanjih … In delal sem za to sanjavo deklico, vendar pozabil na žensko, ki je pred mano, ki veni, ki kliče na pomoč … Vendar je nisem slišal, ne videl … Videl sem samo njeno preteklost.

DODAJ V VOZIČEK

Še enkrat oprosti, saj vem, da tega časa ne bom več mogel povrniti … Vendar, glej, danes zjutraj sem uspel prodati veliko večino podjetij, ostali so samo še lokali v mestu in še to imam sedaj novo vodstvo … Popolnoma se ti lahko posvetim. Želim, da sva skupaj vsak trenutek.«

Objela me je in se mi zjokala na ramenih … Mislil sem, da od sreče. Nato se je usedla nazaj in dejala: »Veš, ko te ni bilo, sem si ustvarila svoje življenje. V resnici mi je zadnje čase ugajalo, da te ni bilo. Ne vem, ali to sedaj lahko spremenim. Preveč sva se odtujila. Sedaj pa še spoznanje, da imaš drugo ali druge … Res ne vem.«

 

Malo začuden sem vstal in naredil dva kroga po dvorišču … Prišel sem nazaj, jo prijel za roke in ji dejal: »Veš, draga, samo malo sva se odtujila, zato te vabim na dolgo potovanje, da se ponovno bolje spoznava, in videla boš, da bo vse v redu. Glede drugih žensk …« Povedal sem ji svoja opažanja glede moških na ulici Beograda, glede otrok in opic. Gledala me je, kot so tisti otroci gledali opice, in se pri tem smejala.

Foto: Videoblocks

»Nikoli te nisem prevaral. Tudi ko nisem bil s tabo, sem delal za naju, za najin užitek. In sedaj je čas, da ves svoj čas in energijo posvetim … najlepši ženski na svetu.«

Foto Futura
Avtor/Izvor Skrivnostna.si

Odgovori

Vaš e-poštni naslov ne bo javno objavljen.