-Oglasi-

(Ne)mogoče je, da ne bi videli in slišali poročil, ki v nas zbujajo strah in nam povzročajo dodaten stres

Foto: Pixabay
0 6,577

Vsrkavanje sporočil pri ljudeh vzbuja cel niz občutkov, še posebej, ko so ta poročila in novice še posebej vznemirjujoče, lahko pri nas izzovejo zaskrbljenost, strah in paniko….

V obdobjih, kot je sedanje, v katerem se cel svet sooča z koronavirusom, je vsebina zaskrbljujočih poročil še večja in poraja se vprašanje, kako se izogniti stresu, ki ga pozvorčajo  novice, ki nas strašijo, a hkrati ostati dobro informiran o trenutnih dogodkih in ukrepih.

POVEČANA ZASKRBLJENOST 

Ameriško psihološko združenje je izvedlo raziskavo med Američani, ki so pokazali občutek zaskrbljenosti zaradi določene teme , ko mediji o le tej poročajo bolj pogosto.
Če navedemo primer, podnebne spremembe in seksualno vznemirjanje, so teme o katerih so ameriški mediji v preteklem letu največ poročali. In le te so povzorčale veliko večji stres v letu 2019 kot v letu 2018. Več od polovice udeležencev raziskave (kar 54 %) je poročalo, da želijo biti informirani o aktualnih dogodkih po svetu, medtem ko jim istočasno pregledovanje novic povzroča velik stres.

In kaj lahko naredimo v takšnih situacijah?

Branje, poslušanje in gledanje vznemirljivih novic lahko pri ljudeh izzove cel niz občutkov: vznemirjenje, zaskrbljenost, tesnobo, jezo, strah in paniko.
Stres je stanje, ki je odvisno od našega subjektivnega pogleda na določeno situacijo in zato ne predstavljajo za vse ljudi iste situacije stres. Za nekatere je naprimer zamujanje stres, medtem, ko za druge zamujanje ni niti najmanj stresno. Zato je to, koliko bomo vznemirjeni, zaradi vsrkavanja določenih poročil, mi sami, odvisno tudi od tega koliko nam je vsebina informacij blizu in če vse to doživljamo kot grožnjo, kot tudi od tega, kakšne so naše pretekle izkušnje in osebnostne karakteristike.
Če vzamemo primer koronavirusa, nam branje o le tem, ni povzorčalo takšnega stresa, ko smo o tem brali na Kitajskem, kot zdaj ko se je le ta pojavil v Evropi in Sloveniji. 

In kaj narediti, ko nam poslušanje in gledanje novic izzove zelo močne reakcije?

Slabe stvari se bodo dandanes še naprej dogajale. In zato se je nemogoče popolnoma izključiti. In koliko novic bomo brali in poslušali, je včasih težko, vendar možno skontrolirati.
Ponavadi oseba zaradi svojega strahu še bolj posluša novice, saj ji bodo dodatne informacije dale občutek večje kontrole in potencialno zaščito, vendar moramo obenem tudi poskrbeti za našo medijsko pismenost.
To enostavno pomeni, da moramo vedeti katerim poročevalcem verjamemo, zakaj jim verjamemo in kje lahko najdemo točne informacije o določeni temi, kot tudi znati prepoznati senzacionalistično napisane ali pripravljene priloge. In čisto ok je, če se kakšen dan odločite, da ne želite poslušati poročil in si vzamete odmor.
Danes živimo tako, da smo cel dan “priklopljeni”. Za mnoge je prva stvar, ki jo zjutraj naredijo in zadnja, preden zaspijo, ta, da gledajo v mobilni telefon.
Ta neprekinjena online prisotnost je zaradi velike prepravljenosti lahko neznosna in nam hkrati otežuje ustvarjanje zdrave perspektive, odmik in kritičnost do tega kar slišimo in preberemo.

Če govorimo o trenutni situaciji z koronavirusom, lahko hitro zapademo v paniko. 

 

Zato priporočamo, da informacije iščete na primernih spletnih straneh, kot je NIJZ – Nacionalni Inštitut za Javno Zdravstvo, kjer svoje informacije redno posodabljajo. In na ta način se lahko informirate, brez da se zastrašujete z napačnimi informacijami.
Foto Pixabay
Avtor/Izvor Skrivnostna.si

Odgovori

Vaš e-poštni naslov ne bo javno objavljen.