Pogled z vrha

Foto: Pixabay
0 5,713

Zjutraj je na moja vrata potrkal starejši gospod, ki je bil videti starejši, kot je bil v resnici. In njegove prve besede so bile: »Ko ima hudič mlade …« pravijo, ko gre vse narobe. Ni se usedel, temveč se je kar vlegel na kavč.

 

 

»Pravijo, da kuhate najboljšo kavo na svetu, pa sem prišel na eno črno in zelo dolgo, namesto sladkorja pa bi en dober nasvet, da bo moje življenje sladko.«

Upam, da k meni ne hodijo samo na kavo, da odnesejo še kaj bolj koristnega, sem si mislil … Sicer pa, če bom še naprej za takšno ceno kuhal kavo …, zraven pa se še pogovarjal …, mi bo tudi še naprej v veselje.

Vmes ko sem kuhal kavo, me je klicala Nataša iz opatijske pisarne. Pravi, da sta pravkar prišla dva, ki bi rada spila kavo. Malo sem se zamislil … Ja, nič, skuhaj jo in vsakemu posebej za skodelico računaj 250 evrov. In tako sem se odločil, da bom pisarne spremenil v intimne kavarne, kjer bo kava pač stala 250 evrov. Nasveti pa bodo brezplačni.

 

Foto: Pixabay

Prinesem mu kavo in rečem, naj počaka, da se malo ohladi, ker šele takrat dobi najboljši okus. »Tukaj je kava drugačna, drugače se pije, biti mora skoraj hladna. To je tako kot problemi, ki nastanejo ‒ v večini jih ne smemo reševati takoj, ker ne vidimo njihovega pravega namena oziroma vzroka. Ali, kot ste rekli ob vašem prihodu ‒ ko gre enkrat nekaj narobe, gre vse narobe. In v takšnem trenutku, ko imamo občutek, da je ves svet proti nam, se moramo od tega sveta odmakniti. Vsaj za nekaj trenutkov.«

Nismo sami na svetu in niso vsi proti nam. Večina vsega tega je samo v naših glavah. Zato si je treba odpočiti našo glavo. Toda prvi in najhitrejši korak je, če se odmaknemo, in to nekam na vrh.

»Kako pa ste izvedeli za kavo, glede na to da naše Kavarne pravzaprav ne oglašujemo,« sem ga vprašal.

»Med prijatelji se govori ‒ če imaš kakšen problem, pojdi h Krajncu na kavo in vse bo v redu,« se je zasmejal.

»In kaj bi se moralo pri vas spremeniti, da bi bilo vse v redu?«

 

»Sredi noči sem prišel s poti. Bil sem tako utrujen, da sem šel naravnost v spalnico in se vrgel na posteljo. Načeloma ne bi smelo biti nikogar doma, ker je žena rekla, da je na nekem seminarju. Toda postelja ni bila prazna … In ob mojem padcu sta bila dva krika. Dva!

Prižgal sem luč in videl svojo hčerko ter njeno prijateljico. Skoraj me je zadela kap … Ugasnil sem luč in odšel v dnevno sobo, kjer sem takoj zaspal. Ko pa sem se zbudil, ni bilo več nikjer nikogar … Sedaj sem prišel sem na kavo.

Veste, hči je stara 30 let in domov nikoli ni pripeljala nobenega fanta, mislil sem pač, da zaradi študija in poslovne kariere. V tisti sekundi, ko sem ju videl, pa mi je vse postalo jasno. Zato tudi nisem delal nobene panike, samo obrnil sem se in odšel.

Hči nikoli ni imela ženskega zgleda, saj je žena prevzela organizacijo celotne hiše, pa še jaz sem jo vzgajal kot sina. Z mano je hodila na lov, ribolov, skupaj sva gradila vikend …, nikoli ni imela nežnosti.

Se je pa veliko družila s to svojo prijateljico, pri kateri so doma imeli veliko nežnosti, sočutja … Saj ne vem, kaj naj rečem … Ali bo ozdravela?«

»Saj ni bolna,« sem se zasmejal. »Očitno je bilo pomanjkanje nežnosti in čustev tolikšno, da se je pač odločila za najvarnejšo pot, prijateljico, ki ji zaupa.«

»Vendar ne bom imel potomcev?«

»Saj ni nujno, da imate fiziološke, boste pač imeli psihološke, če se bosta odločili imeti otroke. Vendar na osnovi enkratnega srečanja ne morete potegniti življenjske črte, morda je to samo prehodno obdobje in vas bo čez nekaj let ali pa v kratkem presenetila.«

Ljudje smo živa in fizično neodvisna bitja, bolj smo psihično vezani na neko preteklost, vendar se kljub temu sami odločamo, v katero smer bomo šli. Se pa tudi ljudje spreminjamo, zato je danes težko reči, kaj je normalno …

»Morda je vaša hči bolj normalna kot midva.

Težko vam dam pameten odgovor ali rešitev za vaš problem. Lahko pa vas povabim na še eno kavo in boste ocenili, kje je boljša.«

Skozi mesto sva se povzpela do hotela InterContinental, kjer je trenutno najvišja kavarna in tudi najlepši razgled … Sedela sva na terasi in gledala nešteto ljudi, ki so divjali po ulicah.

»Ali veste, da imajo vsi ti ljudje še večje težave kot vi? Nekateri lovijo, da bodo sploh imeli kaj jesti, tisti na invalidskem vozičku išče pot, kako priti na drugo stran ceste … Tista gospa gre pravkar od onkologa in ne ve, ali bo dočakala konec današnjega dne … A vsi ti problemi so nekje daleč, daleč stran od vas, tako kot so vaši daleč stran od njih.

In seveda nimam nič proti, da pridete k meni na kavo … Ampak tukaj jo imate za samo 4,5 evra, dobili pa boste enak odgovor. Samo z vrha poglejte na težavo, ki jo imate, pa bo veliko manjša …«

Pogledal me je. »Imate prav. Hči je polnoletna in danes se generacije popolnoma drugače razvijajo. Jaz sem še ujetnik neke stare miselnosti …

»Hvala, bom še sam eno kavo spil tukaj in se morda še kdaj oglasim pri vas … Vaša kava je vseeno najboljša na svetu.«

-Oglasi-

Foto Pixabay
Avtor/Izvor Skrivnostna.si

Odgovori

Vaš e-poštni naslov ne bo javno objavljen.