Prizemljen moški

Foto: Pixabay
2 6,448

Za zdravo in dolgotrajno zvezo je potreben prizemljen moški!

 

V Talinu sem se srečal z zakoncema. Navzven sta oba delovala zelo resno, izobraženo, razumno
‒ oba sta iz visoke družbe. Čeprav je to že njuna druga zveza, sta se odločila, da na neki točki razmerje zaključita in gresta vsak svojo pot.

 

Nisem razumel, kaj je vzrok za razhod, saj sta bila videti zadovoljna, vse je bilo na svojem mestu,
nihče ni nikogar oviral … Videti je bilo, kot da jo on nosi po rokah kot kraljico. Zakaj torej odločitev za razhod? Ta primer reševanja zakonskih in poslovnih težav sem želel zelo podrobno preučiti.

 

Velikokrat vidimo pare, ki so navzven videti popolni. Če se ta sanjski par loči, razide, so vsi
šokirani. »Kako ‒ vidva? Pa saj sta sanjski par. To ni mogoče … Zakaj???«

 

Najprej sem poslušal njeno zgodbo: »Ko sem se prvič poročila, sploh nisem nič razmišljala. Bila
sem še mlada, to je bilo obdobje med študijem. Najprej je bilo vse sanjsko. Ko sva začela živeti
skupaj, pa sem videla, da sem za vse sama. Hitro sem spoznala, da se do mene vede enako kot do
svoje mame.

 

Edina razlika je bila, da z njo ni spal. Zelo hitro sem se streznila in posvetila študiju, ločila sem se in se popolnoma predala karieri. Tudi otrok nisem več želela. V življenju mi nič ni manjkalo, vendar so bili trenutki, ko nisem želela biti sama, preprosto sem nekoga potrebovala.

Foto: Pixabay

Teh občutkov ne znam opisati, bil je to neki notranji glas. Ženska v meni je ob sebi potrebovala
moškega. Glede moških sem bila zelo izbirčna, saj sem želela, da je po statusu in premoženju vsaj
korak pred mano, tako da mu lahko sledim. Želela sem si odpočiti … In res ‒ na enem izmed
potovanj sem ga zagledala. Šele čez približno mesec dni sva se zbližala in od takrat naprej je bilo
kot v pravljici. Vsak trenutek mi je dajal občutek, da sem kraljica.

 

Tega ni zgolj igral ali bil samo vljuden, takšen je namreč bil. Bil je pravi kralj. Toda v nekem trenutku sem ugotovila, da imam vse, tudi svobodo. Skoraj vse. Manjkala mi je razigranost. Ne zna se sprostiti. Včasih bi tudi potrebovala, da me malo prizemlji, ne da me vedno podpre pri vsaki moji zamisli. Začela sem se oddaljevati in mu celo težiti. Ko sem zaznala, da sem s tem naredila napako, sem to nekako želela potegniti nazaj, vendar je on začel postajati drugačen. Kot da se je izgubil. Ni več vedel, kako naj mi ustreže. In sedaj ni več takšen, kot je bil. Zato mislim, da je bolje, da greva vsak svojo pot …«

 

On je ob tem samo poslušal in dodal: »V resnici nimam veliko dodati, dal sem ji vse ‒ svoj čas in
vse, kar sem imel. Naredil sem samo eno napako ‒ včasih sem šel preko svojih meja in si nisem
vzel dovolj časa zase. Tako sem se začel izgubljati. Sedaj potrebujem nekaj časa, da se popolnoma
odmaknem in zgradim sebe. Vem le, da sem ob njej prvič začutil ljubezen. Sedaj ni bolečin, je le
utrujenost.«

 

 

Nista me seveda poklicala z razlogom, da rešim njuno zakonsko zvezo, temveč da jima pomagam
rešiti njuno poslovno sodelovanje, saj se nekaj časa nista želela ne videti ne slišati. Skupni posli pa
morajo teči nemoteno. Tako smo se dogovorili, da bom celotno podjetje prevzel jaz in ga vodil v
stiku z njima, hkrati pa bomo delali na njuni osebnosti.

 

Za konec sem jima samo dejal, da se strinjam in da naj si odpočijeta drug od drugega, predvsem
zato, ker sta si v življenju postavila zelo visoke norme in je potrebnega veliko časa, da se jih vzdržuje. Vse, kar je v našem življenju zares pomembnega, je namreč čas. In ta je omejen.

 

Ona se je ob njem počutila sproščeno, vedno bolj je živela. On pa tega ni več mogel vzdrževati,
vendar ni bilo bistvo v finančni plati. Preprosto ni bil zmožen skrbeti za vse, saj je ona zahtevala
več časa, prav tako podjetje. Ker ni mogel raztegniti časa v vsakem dnevu, ga je zlomilo. V resnici
bi jo on moral prizemljiti v nekem trenutku, ko tega ni več zmogel. Bil je prepozen. Nisem jima
sicer dejal, kar sem pri sebi vedel ‒ da je prepozno tudi za njuno zvezo.

 

Zveza, ki se enkrat konča ali začne z odmorom, se ne more več nadaljevati. Edino v primeru, da se jo ponovno zgradi na osnovi drugih temeljev.

 

Vendar sem se ob njima malo zamislil … Kako močni moramo biti moški za ženske … Bolj ko o tem razmišljam, bolj se mi konec tega oddaljuje. To lahko gre v nedogled … Ženska domišljija je lahko neskončna in če moški pademo v to domišlijo, se pravzaprav izgubimo v njej, ker želimo uresničiti vse njihove želje in rešiti vse težave. Ko pademo, one iščejo dalje.

 

Dokler jim tisti pravi ne reče: »Dovolj, mala, tukaj so meje! Ali ostaneš tukaj ali greš stran. Če greš stran, pojdi, najdi svojega pastirja …«

 

V resnici je to lahko neskončna igra, igra brez meja … Vendar so vsepovsod meje in morajo biti.
Tudi ženske, ki so na začetku zelo realne, lahko v nekem trenutku izgubijo te meje. Osnova
dobre zveze je prizemljen moški!

Moški se prizemlji predvsem s poznavanjem samega sebe in z delom na sebi. Sebe spoznava prek
opazovanja okolice. Kar ga moti pri drugih, so v resnici njegove napake. Že s tem ko o tem začne
samo razmišljati in sprejemati odgovornost, se počasi začne »graditi«. Delo na sebi pa pomeni, da
najprej ustvari ravnotežje v svojem življenju.

 

Pomeni, da mora poskrbeti za svoje telo (kondicija, gimnastika in prehrana), za svoj intelekt (da razmišlja še o čem drugem kot o poslu in seksu), za svoja čustva (ne sme pozabiti na zabavo) in svojo dušo (pogovor s samim sabo). In če vse našteto enakomerno zapolni v 14 dneh, pomeni, da je svoje življenje uravnotežil.

 

Uravnoteženje pomeni, da nas »malenkosti« ne vržejo več iz tira. Če smo do sedaj zase rekli, da smo naivni, da se prehitro odzovemo, si bomo v uravnoteženem stanju vzeli čas za premislek, ne bomo se več odzvali impulzivno, temveč razumsko in umirjeno.

A vedeti morate, da za vas obstaja posebna ženska in točno njo morate najti. Bodite pozorni, ker
se loči od vseh drugih žensk. Obstajajo ženske, ki jim lepo pristojijo vse barve, in obstaja ONA, ki lepo pristoji vsem barvam. Z njo barve ne pridobijo samo na lepoti, temveč z njo oživijo.

 

To so DAME, če želite vi biti GOSPODJE!

Foto Pixabay
Avtor/Izvor Skrivnostna.si
Odgovori

Vaš e-poštni naslov ne bo javno objavljen.

  1. Rdečakravata pravi

    Večina moških danes ni prizemljenih, ker so jih večinoma vzgajale matere. Očete je družba izpljunila kot nepotreben del družine in vzgoje. Nekateri se iz tega sranja izvlečemo, mnogi se pa še dolgo ne bodo zaradi vpliva feminizma in metoo gibanj. https://popolni-moski.si/postani-popolni-moski/

    1. Sara Djordjic- Kolumnistka pravi

      Se popolnoma strinjam z vami. Mame ne pustijo ,da so ocetje ocetje kot sami zelijo biti oz znajo…ampak taki ocetje kakor one zelijo ,da so.