Slovo starega in začetek novega

Joline izpovedi

0 98

Dobro jutro v novem letu vsem skupaj. Poslovili smo se od drugačnega leta. Mnogo zapisov o tem kako slabo leto je bilo smo lahko prebrali. Strinjam se, da je bilo leto drugačno, da so nekateri mnogo prezgodaj izgubili ljubljene osebe, nekateri so se zaradi neodgovornosti nekaterih oseb borili z okužbo z virusom, ki ga pred letom, ki se je poslovil, nismo poznali.

Kljub vsemu pa je bilo leto posebno. Opomnilo nas je na stvari, ki so najpomembnejše, a smo se od njih oddaljili. V vrtiljaku hitenja, dela, stresnih trenutkov smo pozabili na tisto kar šteje. Pozabili smo na osnove, na preproste reči. Pozabili smo koliko zares šteje človeška toplina, objem, stisk roke, poljub….

V ponorelem svetu smo vse to pozabili. Začeli smo živeti kot stroji, vse kar smo počeli, je bilo avtomatizirano. A to ni tisto, za kar smo se rodili, za kar živimo, pa tega nismo opazili. Potrebovali smo prebujenje, pa čeprav v obliki virusa. Potrebovali smo zaušnico, ki nas je opomnila, da smo iztirili, da nismo na pravi poti, da nismo srečni, ne zares.

Sama lahko rečem, da je bilo moje leto 2020 fantastično. Vrnilo me je k tistim pomembnim stvarem. Kaj je pomembnejše od ljubezni, sreče, bližine in človeške topline? Kaj je pomembnejše od tega, da živiš v tem trenutku, tukaj in zdaj? Če sem iskrena, pravzaprav nič.

Verjetno je moj pogled na življenje drugačen, ker sem izkusila tudi hojo po robu in zato cenim vsak trenutek. Vsekakor pa verjamem, da nas je življenje v preteklem letu naučilo prav to. Užiti trenutek tukaj in sedaj. Imeli smo veliko časa zase in za ljudi, ki nam pomenijo največ. Imeli smo čas, da se ponovno zbližamo, da se spet pogovarjamo in kar je najpomembneje, poslušamo. Predvsem pa, da tudi slišimo.

Mojega življenja ne kroji virus, politika, zaprtje, maske… Moje življenje , mojo zgodbo pišem sama, ne glede na to, da od doma. Vsak dan je nov začetek, kjer lahko nekaj spremenimo, naredimo kaj drugače in bolje. Vsak dan sem hvaležna, da sem se zjutraj zbudila in imela priložnost narediti vse še prijetneje. Lahko sem si vzela čas zase, za kar prej velikokrat ni bilo časa. Čas smo preživljali s svojimi otroci, ki so pogrešali starše in čas namenjen samo njim. Lahko smo spet zbudili otroka v sebi in z njimi uganjali norčije.

Sama se spomnim svojega dedka kako se je spravil na vse štiri in sva ga kot konjiča s sestro jahali. Po celem stanovanju nas je bilo polno in tega ne bom nikdar pozabila. Vedno si je vzel čas za nas, vnukinje in bil verjetno večji otrok kot me. Taki trenutki otroku polepšajo življenje in ostanejo za vedno v naših srcih.

Vendar pa si zdaj ne vzamemo časa za take trenutke. Prehitro živimo, nimamo časa, vedno se nekam mudi in velikokrat je vsa družinska komunikacija le organizacija prevozov in pregled šolskih in službenih obveznosti. Prišli smo celo tako daleč, da si delo nosimo tudi domov.

Si lahko predstavljate kakšne spomine bodo imeli naši in njihovi otroci na svoje otroštvo?

Zato smo potrebovali streznitev in smo jo dobili. Sicer ne v najbolj prijazni obliki, a nam je pokazala, kaj šteje. Pravzaprav lahko rečem, da sem hvaležna za leto, ki se je poslovilo. Pokazalo nam je, kje smo skrenili s poti. Upam in želim si le, da je streznitev dovolj jasna in smo se vsi naučili dovolj iz te lekcije, ki smo jo dobili.

Sami se nismo več znali ustaviti zato nas je ustavilo vesolje.  Potrebovali smo to. Včasih se je potrebno preprosto ustaviti, umiriti in zadihati.

Začeti moramo živeti hvaležnost, ljubezen in srečo. Začeti se moramo zavedati sedanjega trenutka, kajti včeraj je že mimo, jutri pa ni nikomur obljubljen. Torej šteje le tukaj in zdaj, užij ga v vsej polnosti z osebami, ki jih ljubiš.

Sreča ni cilj, temveč pot.

Vse dobro v letu 2021!

 

Za Skrivnostno: Joli V

-Oglasi-

Odgovori

Vaš e-poštni naslov ne bo javno objavljen.