Varanje v mislih, besedah in dejanjih

Foto: Pixabay
0 35,585

Kadar slišimo besedo varanje, nam telo spreletijo mravljinci, saj ob tem takoj pomislimo, kaj sedaj počne naš partner.

 

Ob varanju imamo v mislih spolni fizični dotik svojega partnerja z drugo osebo. Čeprav sami kdaj pomislimo, da bi odšli z neznancem, ali včasih celo podležemo lepim besedam, čarom ali darilom druge osebe, pa takrat ne pomislimo, da koga varamo.

 

Če vidimo ali slišimo, da je bil naš partner z drugo osebo, čeprav se je z njo samo pogovarjal, pa postanemo nemirni, pred drugimi zaščitniški do njega, neposredno do njega pa napadalni. Naenkrat nismo več podobni sami sebi. Misel na varanje slabo vpliva na nas in na okolico. Varanje javnost obsoja celo bolj kot nasilje v družini.

 

Varanje v dejanjih

 

Varanje najbolje ponazarjamo z besedno zvezo skok čez plot. Kar pomeni, da je nekdo prekoračil meje zaupanja v partnerski zvezi. Kadar smo z nekom v zvezi, si lastimo drug drugega, kot da je ta drugi del nas, naša podaljšana roka.

S tem ko se s partnerjem telesno združimo, smo mnenja, da smo se mu s tem popolnoma predali in mu tako izkazali popolno zaupanje. Ob partnerju zgradimo neviden obroč, nekakšno kletko iz čustev. To kletko gradimo dalj časa, zato smo nanjo zelo navezani. Kot pomočnika imamo v mislih svojega partnerja, tako da ga štejemo za soustvarjalca in samo njega spustimo vanjo. Takrat imamo občutek, da je vse popolno, in nič se ne sme premakniti.

Nobena druga oseba ne sme priti na obisk v to hiško ‒ no, morda, če jo mi povabimo, zagotovo pa je ne sme partner. Niti partner ne sme iz nje. Zgradili smo svoj svet, svet, v katerem se dobro počutimo.

 

Toda ali smo partnerja vprašali, ali se dobro počuti?

 

Ob novici, da je šel v posteljo z drugo osebo, smo najprej presenečeni, kako je to mogoče, saj nikogar ne pozna tako dobro kot nas, kako je lahko zaupal kar neki osebi. Podrl je hišo (čustveno kletko), ki smo jo tako dolgo gradili. Počutimo se, kot da nam je nekdo odsekal roko. Tudi bolečina je takšna. Ugotovimo, da smo prevarani. Nekdo nam je ukradel najljubšo reč, za katero smo žrtvovali svoje življenje.

Oseba, s katero nas je partner prevaral, je za nas lopov, saj je ona tista, ki nam ga je ukradla. Pri tem se ne zavedamo, da je naš partner imel možnost odločitve, ali se bo telesno zbližal ali ne. Zelo majhna verjetnost je, da je bil v to prisiljen (obstaja sicer možnost, na primer zaradi vpliva alkohola ali drog). Zato nimamo nobene pravice obtoževati druge osebe, kar se v vsakdanjem življenju največkrat dogaja. Moški fizično obračunavajo z moškim, ženske pa za vse krivijo žensko ali celo sebe, ker ni bila dovolj dobra z možem. Skratka, vsak mora sam sprejeti odgovornost za svoja dejanja. In nimamo pravice do kaznovanja druge osebe.

Varanje v besedah

Večina je prepričana, da je varanje samo fizično. Kaj pa takrat, kadar se pogovarjamo z drugo osebo ali jo celo osvajamo? Drugi osebi govorimo stvari, ki smo jih govorili svojemu partnerju, ko smo ga osvajali. Z njo se pogovarjamo o stvareh, o katerih se s partnerjem nismo nikoli, ali ji celo zaupamo več kot svojemu partnerju. Partnerju pa tega nikoli ne povemo.

Kadar se znajdemo v skupni družbi in partner sliši naš pogovor, ki mu je popolnoma tuj, se predvsem počuti prizadetega. Velikokrat odvrne, kdo sploh si ti, sploh te ne poznam, pred drugimi si popolnoma druga oseba. Lažeš mi! 

Vsak si o svojem partnerju ustvari neki svoj svet. V času ustvarjanja skupnega življenja se prevečkrat ukvarjamo z zunanjimi dejavniki, ne pa drug z drugim. Primanjkuje nam časa za ustvarjanje odnosov. Ker drug drugega v resnici poznamo zelo površno, si o njem ustvarimo takšno sliko, ki pa je pravzaprav popolnoma drugačna od resnične. Ustvarjamo si nerealna pričakovanja. Če naredi nekaj, kar ni v skladu z našo podobo o njem, pa naj bo to pogovor z drugo osebo nasprotnega spola brez naše prisotnosti ali daljši izlet s prijatelji, imamo občutek, da je do nas neiskren in da nas je prevaral – izdal je naše zaupanje. Pravzaprav pa smo sami krivi za takšen občutek, saj partnerja nismo do konca spoznali, nismo spoznali vseh njegovih potreb in želja. Prekršil je pravila, ki smo jih napisali zanj in mu jih nikoli nismo prebrali.

 

Varanje v mislih

Velikokrat nam pogled in misli zaidejo k popolnoma neznani osebi, predvsem moški sanjarijo o seksu z drugo osebo ali celo pri seksu s partnerko razmišljajo o drugi osebi. V takšnem primeru nismo vdani osebi, ki smo ji prisegli zvestobo do konca življenja. Tako bi lahko rekli, da smo partnerja prevarali v mislih. Vendar nimamo slabe vesti, ker je bila samo misel. Kako pa bi se počutili, če bi vedeli, da med spolnim odnosom z nami partner razmišlja o svojem sodelavcu/ki, o drugi osebi …? Imeli bi občutek, da smo prevarani.

 

Varanje samega sebe

Ali sedaj to pomeni, da smo ujetniki svojega partnerja v mislih, besedah in dejanjih? Karkoli naredimo, rečemo ali samo pomislimo in ni v skladu s poročno obljubo in z željami našega partnerja, je prevara. V takšnem primeru potem vsi vsako sekundo varamo! Da, če se sami tako odločimo! Namreč vse to se dogaja v naših glavah, sami si postavljamo pravila in omejitve. Torej, če sami sebi postavljamo omejitve in pravila, ne samo glede odnosa s partnerjem, temveč tudi omejitve pri določeni hrani, gibanju … lahko rečemo, da smo ob vsakem odvečnem grižljaju prevarali samega sebe.

Kaj sploh je varanje?

Ali smo se res vprašali, kaj sploh je varanje? Kako lahko rečemo, da nas je nekdo prevaral, če pa ni naša last? Tudi mi nismo nikogaršnja last. Smo last samega sebe. Torej lahko rečemo, da lahko prevaramo samo samega sebe. Pomeni, da smo prekršili pravila, ki smo si jih postavili. In zakaj smo si postavili takšna pravila? Zato ker smo podlegli družbenim normam zaradi nizke samozavesti. Pustili smo, da nam je družba postavila pravila. Postali smo ujetniki samega sebe. Vse, kar moramo storiti, je, da stopimo prek meja, ki smo si jih postavili. Besede varanje ne bomo več poznali. Ne bomo več ujetniki drugih, lahko počnemo, kar hočemo. Seveda to ne pomeni, da bomo sedaj kar skakali čez plot, temveč bomo imeli večje zaupanje v samega sebe in hkrati v partnerja. Ker nas partner spoštuje, bo spoštoval tudi naše želje.

Kako preprečiti varanje?

S strahom, da nas bo partner prevaral, ga z besedami in dejanji sami podzavestno spodbujamo k varanju.

V takšnem primeru moramo delati na samopodobi in samozaupanju. Partnerja pa ne smemo z ničemer omejevati. S tem ko nekoga omejujemo, pomeni, da ga zapiramo, in vsak, ki je zaprt, želi pobegniti. Pobegniti pa lahko pomeni v mislih si ustvariti svoj svet (varanje v mislih), zaupati se drugi osebi (varanje v besedah), zabavati se z drugimi (varanje v dejanjih). Če pri tem sami trpimo, smo se omejili (varanje samega sebe).

 

Izhajati moramo iz tega, da smo mi središče vesolja, da smo edinstveni. Postaviti si moramo svoje cilje in tudi pot do njih. Pri tem pa moramo upoštevati možnosti, ki jih imamo. Morda je slišati malo srednjeveško in egoistično, vendar najprej je treba poskrbeti za samega sebe, šele tako bomo lahko skrbeli za druge, sicer se bo naša življenjska pot končala zelo hitro.

 

Predvsem moramo ob misli, da želimo poskrbeti za otroke, imeti v mislih, da nas čaka 25 let trdega dela, in za to potrebujemo veliko energije, biti moramo zdravi in zelo bistri. In zato moramo sebe imeti najraje.

 

Zavedati se moramo, da bomo srečevali veliko ljudi. Z nekaterimi bomo preživeli daljše obdobje, z nekaterimi se bomo samo bežno srečali. Dalj časa bomo z osebo preživeli, bolj nam bo zlezla pod kožo, postala bo del našega življenja, del nas. Pustili ji bomo, da bo prišla v naše življenje, v nas. Naenkrat bomo navajeni nanjo, zasvojeni. Kadar smo z nečem zasvojeni, želimo, da bi tega imeli vedno več. Zavedamo se, da zasvojenost ni zdrava. Če bo oseba v naši bližini začutila, da je priklenjena, se ne bo več dobro počutila v naši bližini in hotela bo pobegniti. Ker pa je tudi ona »odvisna« od nas (zasvojena z nami), bo želela ostati. Zato bo najprej bežala v svojih mislih, nato bo začela bežati k pogovoru z drugimi in zatem bo za kratek čas zbežala še k nekomu v posteljo. In vsi ti kratki pobegi se imenujejo varanje.

DODAJ V KOŠARICO

Mi smo tisti, ki partnerja spodbujamo, da nas prevara. Če si ne postavljamo meja in drugih ne omejujemo, potem nihče niti ne pomisli več o zbliževanju z drugimi. To je kot tok reke. Če reka nemoteno teče, bo njena struga vedno globlja (tako kot je odnos lahko vedno globlji, če sta oba iskrena), ko pa ji bo nekaj preprečilo tok, bo iskala drugo pot v drugi smeri. Zakoni narave zahtevajo, da reka teče naprej. Tako mora naše življenje teči naprej in če bomo partnerju nekaj omejevali, bo svojo pot nadaljeval drugje.

 

S tem ko odpravimo ovire v svoji glavi, tudi sami ne bomo imeli slabih trenutkov.   

Foto Pixabay
Avtor/Izvor Skrivnostna.si

Odgovori

Vaš e-poštni naslov ne bo javno objavljen.