-Oglasi-

Zame je čudež življenje

Joline izpovedi 10

0 130

13. januar 2013 …… in danes 13. januar 2021

Prvi datum je dan, ko sem sedela na ljubljanski urgenci, solze so mi meglile pogled, čeprav obkrožena s svojimi pravzaprav sama, milijon vprašanj a nobenega odgovora, predvsem pa sem se spraševala zakaj jaz….

…. in drugi, današnji dan, ki ga imam za svoj drugi rojstni dan. Tokrat piham 8 svečko. Veliko ljudem ta moja filozofija ni jasna. Ne razumejo, zakaj je mejnik v mojem življenju dejansko en najhujših dni v mojem življenju. Nisem si izbrala dneva, ko so mi povedali, da sem bolezen premagala.

Razlog je preprost. Tisti dan je bilo nešteto vprašanj in nobenega odgovora. Skozi izkušnjo, ki mi je bila dana, sem si odgovorila na vsa zastavljena vprašanja. Že nekaj časa jemljem svojo pot od tiste turobne nedelje 13.1. kot blagoslov, kot pot, ki sem jo morala prehoditi za svojo osebno rast. Pravijo da najtežje poti vodijo na najlepše destinacije in sem krenila in hodila. Dan po dan, uro po uro, včasih celo minuto po minuto.

Na tej poti so bili hudi vzponi, kateri so me včasih plašili, včasih je bilo nevzdržno naporno, a kljub temu nisem skrenila s poti do svojega sanjskega cilja. Seveda sem tako kot vsak, na tej poti potrebovala kompas, svetilnik, ki je svetil tudi v najbolj črnih trenutkih.

Nisem vedela kaj me čaka na moji poti, vedela sem le eno. To pot bom prehodila, pa naj me poskuša kdo ustaviti, če si upa. In sem šla. Šla sem na pot, ki je bila polna solza, žalosti, bolečine, včasih neznosne in nevzdržne, a se nisem ozirala nanjo. Na poti so poleg dežja, vetra, temnih oblakov, toče, neviht in orkanov, posvetili tudi žarki sončka in ti so svetili drugače kot pred tem. Vsak žarek sem izkoristila v popolnosti, pa čeprav je trajal le delček sekunde.

Na tej poti so bili trenutki, ki jih marsikdo ne bi premagal. Ležiš v postelji, tvoje telo se zvija od bolečine, zadržuješ stokanje, čeprav bi lahko vpil od bolečin, solze polzijo po licih in jih ne moreš kontrolirati, a se zavestno odločiš, da ne spiješ tekočine, ki je na mizici ob tvoji postelji. Vem, da se sprašujete zakaj in priznam vam, da sem se kdaj pa kdaj tudi sama.

Vedela sem, da če spijem morfij samo enkrat, da sem se na tej svoji poti zgubila in do cilja ne bom uspela prit. Koliko neprespanih noči je za mano, ko so utrujene oči zrle v razpoko na steni in v mislih vanjo postavljale makova zrna. Ne ni se mi mešalo, le zamotiti sem se nekako želela, da bi ne razmišljala o bolečinah, ki so trgale moje telo na tisoče kosov.

Kljub temu sem vsako jutro, ko so v mojo sobo, v kateri sem bila sama, prišle medicinske sestre, z njihovo pomočjo nekako svoje telo postavila na noge in ob podpori na obeh straneh nekako zmogla tistih pet, šest korakov do kopalnice. Tega si nisem dovolila vzeti.

Po vsaki seriji kemoterapije je tako obdobje bilo hujše in daljše. Takrat se ti življenje vrti tudi nazaj kot pravijo za tiste, ki umirajo. Ja vem, da sem bila nekajkrat zelo blizu in takrat ne vidiš hiše, v kateri si želiš živeti, ne vidiš avta v katerem se želiš voziti, ne vidiš dizajnerskih oblek ali obutve, prav tako ne vidiš denarja za katerim se v ponorelem svetu tako pehamo.

Tiste trenutke ti zapolnijo noči pod zvezdami, ko si se spogledoval s svojo simpatijo…. prvi poljub…. jutra ko se zbujaš v objemu ljubljene osebe… ležanje v naravi, ko tvoj obraz božajo sončni žarki…. vsi lepi ljudje, ki si jih srečal na svoji poti življenja…. prvi dotik tvojega otroka….

Razmišljaš o trenutkih ki so ti dali občutek, da živiš, ki so ti pognali kri po žilah, mravljinčke po telesu. Ko ležiš nemočno, sam in ne veš, če boš uspel dočakat jutro, takrat so tvoji spomini edina lastnina, ki jo imaš in edino kar zares šteje. Zato dragi moji potujte, ustvarjajte spomine in uživajte življenje, kajti to je edino, kar nam na koncu ostane.

Danes vem, da sem to izkušnjo potrebovala. Preveč življenja sem do takrat izpustila, zamudila in to je bil moj “wake up call”. Izkušnja me je spremenila in zdaj vem, da živim. Uživam življenje in ŽIVIM in to je tisto, kar zares šteje. Ta trenutek, tukaj in zdaj.

Želim vam, da ga užijete v vsej polnosti tudi vi, meni pa le vse najboljše Joli in za vas ne vem, sama pa si danes privoščim eno tortico. Vam pa podarjam pesem, ki ima prav posebno sporočilo.    Čudež je življenje!

https://www.youtube.com/watch?v=ak2J5HMNWdo

 

Za Skrivnostno: Joli V

-Oglasi-

Odgovori

Vaš e-poštni naslov ne bo javno objavljen.