Vsak odnos pozna konflikte. Prepir sam po sebi ni znak slabega razmerja, niti napoved razhoda. Ključno vprašanje je nekaj drugega: kako hitro se partnerja po konfliktu znata ponovno povezati.
Raziskave University of Washington in dolgoletno delo psihologa Johna Gottmana kažejo jasno sliko: pari, ki se po prepiru pobotajo v približno 30 minutah, imajo bistveno večjo verjetnost, da bodo dolgoročno ostali skupaj.
Razlog ni romantičen, temveč biološki.
Dolgotrajni prepiri aktivirajo amigdalo, del možganov, odgovoren za zaznavanje grožnje in strahu. Ko je ta sistem vklopljen, oba partnerja zdrsneta v obrambno držo. Ego prevzame krmilo. Vsaka beseda postane orožje, vsak ton potencialni napad.
Ko pa pride do zgodnje sprave, se v telesu zgodi nekaj povsem drugega. Raven stresnega hormona kortizola začne padati, srčni utrip se umiri, znova se aktivira prefrontalni korteks – del možganov, ki omogoča razumevanje, empatijo in razumno presojo. Možgani preklopijo iz načina »zaščiti sebe« v način »zaščiti odnos«.
Zato zdravi pari niso tisti, ki se nikoli ne prepirajo. So tisti, ki se znajo hitreje pobrati. Ne potrebujejo popolnih besed ali velikih gest. Pogosto zadostuje stik, priznanje, kratek premor ali preprost stavek: »Pomembnejša si mi kot ta prepir.«
Dolgotrajna stabilnost v odnosu ne temelji na odsotnosti konflikta, temveč na sposobnosti popravila. Na izbiri miru namesto ponosa. In na zavedanju, da zmaga v prepiru nikoli ne pomeni zmage v odnosu. Naj vas torej ne vodi ego.
skrivnostna.si
