Dolga desetletja smo oploditev opisovali precej enostransko. Milijoni semenčic divjajo proti jajčecu, najhitrejša zmaga, zgodba pa je bila po našem zaključena. Preprosto, herojsko in popolnoma napačno po sodobnih znanstvenih merilih in zadnjih spoznanjih.
Novejše raziskave s področja biologije razmnoževanja kažejo, da jajčece pri oploditvi ne čaka pasivno, temveč aktivno sodeluje pri izbiri semenčice. Z drugimi besedami: ni vedno semenčica tista, ki “osvoji” jajčece – pogosto je jajčece tisto, ki izbere pravo semenčico. In jajčece zna biti zelo svojeglavo.
Znanstveniki so ugotovili, da jajčece in njegova zaščitna ovojnica oddajata kemijske signale, ki privlačijo določene semenčice bolj kot druge. Ta proces, imenovan kemotaksa, omogoča, da se odzovejo predvsem semenčice z boljšo gensko združljivostjo.
To pomeni, da hitrost ni odločilna. Pomembnejše je ujemanje genov, zlasti tistih, povezanih z imunskim sistemom, kar poveča možnosti za zdrav razvoj zarodka.
Nova spoznanja spreminjajo pogled na neplodnost, umetno oploditev in razumevanje samega začetka življenja. Lahko bi tudi rekli, da neplodnost ne pomeni vedno biološko nezmožnost imeti otrok. Lahko je le neujemanje ali pa žensko zavračanje določenega moškega.
Oploditev torej ni tekmovanje, ampak selekcija – in zadnjo besedo ima jajčece oziroma ženska.
skrivnostna.si
