Večina ljudi pozna Stephen Hawking po njegovem izjemnem umu in prelomnih teorijah o vesolju. Skoraj nihče pa ne pozna trenutka, ko je bila njegova življenjska pot odvisna od ene same, na videz nemogoče odločitve.
Leta 1985 so zdravniki njegovi ženi povedali dve hladni dejstvi: da je Hawking »onkraj rešitve« in da bo umrl ne glede na to, kaj storijo. Takrat se je zdelo, da je znanost izrekla zadnjo besedo. A njegova žena Jane Hawking se s tem enostavno ni sprijaznila.
Včasih se zgodovina obrne na najmanj opazni točki. Videla je en sam obrazni mišični trzljaj, ki je še deloval. In to je bilo zanjo vredno boja, kajti ni videla le bolnega telesa. Videla je um, ki je bil še vedno živ. Briljanco, vredno boja. Prihodnost, ki je bila vredna tveganja. Zavrnila je pasivno sprejemanje izida in vztrajala pri zdravljenju, kljub temu da so bile možnosti zares minimalne.
Ta odločitev ni rešila le njenega moža. Podarila mu je še 33 let življenja, v katerih je ustvaril odkritja, ki so temeljno spremenila naše razumevanje črnih lukenj, časa in vesolja. Kar se je zdelo kot osebna bitka ene družine, je postalo prelomnica za človeško znanje.
Ena žena, ki ni obupala nad možem. Eno življenje, ki se je podaljšalo — in s tem spremenilo realnost, kot jo poznamo.
Zgodba Stephena Hawkinga nas opominja, da nikoli ne smemo podcenjevati moči ene odločitve, enega prepričanja in enega dejanja poguma. Včasih se vesolje resnično obrne na najtanjši nitki.
skrivostna.si
