Občutek, da leta z leti letijo mimo, ni stvar ure ali koledarja. Ni kriv čas, temveč način kako delujejo naši možgani. Časa ne merimo s sekundami, ampak s spomini. Ko ves čas počnemo iste stvari; čas beži.
Ko doživljamo nove stvari, možgani ustvarjajo več zaznamkov. Novosti zahtevajo pozornost, sprožajo dopamin in se shranijo kot bogati spomini. Zato se otroštvo, polno prvih izkušenj, zdi dolgo in razpotegnjeno.
Odraslost pa pogosto zaznamuje rutina. Podobni dnevi pustijo manj sledi v spominu, zato se ob pogledu nazaj meseci združijo v občutek, da je čas preprosto izginil. K temu prispeva še dejstvo, da je vsako novo leto manjši del našega celotnega življenja kot v otroštvu.
Čas se v resnici ne pospešuje. Spremeni se naša izkušnja. Z novim učenjem, novimi potovanji, prekinitvijo rutine, menjavo službe, novimi hobiji in zavestnim doživljanjem trenutkov lahko ustvarimo več razločnih spominov. Več spominov pa pomeni občutek polnejšega, počasnejšega življenja, ko se ozremo nazaj.
Vaši možgani vam bodo hvaležni.
skrivnostna.si
