Znanost je razvozlala DNK, poslala robote na Mars in nam dala umetno inteligenco, ki zna pisati pesmi. Pa vendar – svet je še vedno poln lukenj v znanju. Takih, ki nas vsak dan tiho zmedejo, ponoči prebudijo ali pustijo z rahlim občutkom nelagodja, da nekaj preprosto ne štima.
1. Déjà vu – občutek, da si to že doživel
Nenadoma imaš vtis, da si ta trenutek že videl, slišal ali doživel. Možgani pravijo: »To je znano.« Logika pravi: »Nemogoče.« Ena teorija pravi, da gre za kratki stik med spominom in zaznavo, druga za napako pri shranjevanju informacij. A zakaj je občutek tako silovito resničen? Tega znanost še ne zna zanesljivo pojasniti.
2. Zakaj zehamo – in zakaj je nalezljivo?
Utrujenost? Dolgčas? Pomanjkanje kisika? Vse to so razlage, ki se pojavljajo že desetletja, a nobena ne zadene v polno. Še bolj skrivnostno je dejstvo, da zehanje sproži verižno reakcijo – tudi pri psih. Nekateri znanstveniki sumijo, da gre za obliko socialne povezanosti ali empatije. Dokazov pa (še) ni dovolj.
3. Prebujanje tik pred alarmom
Ura kaže 6:59. Alarm je nastavljen na 7:00. In ti se zbudiš sam, brez zvoka. Naključje? Biološka ura? Podzavestno štetje časa? Raziskave kažejo, da telo zna predvideti rutino, a mehanizem je še vedno meglen. Kako možgani vedo, kdaj točno je čas za vstajanje, ostaja odprto vprašanje.
4. Skupinski “samomori” kitov
Ena najbolj pretresljivih ugank narave. Cele skupine kitov se občasno znajdejo nasedle na obali – zdrave, močne, brez jasnega razloga. Teorije segajo od motenj v magnetnem polju Zemlje do vpliva vojaških sonarjev in socialnega sledenja vodji skupine. A enotne razlage ni. Narava tukaj še vedno molči.
5. Zakaj imamo dominantno roko
Zakaj večina ljudi piše z desno roko, manjši del pa z levo? Genetika ponudi del odgovora, a ne vsega. Dvojčki z istimi geni so lahko različno dominantni. Vpliv okolja? Razvoj možganov? Naključje v maternici? Dominantna roka ostaja delno nerazložena skrivnost naše biologije.
6. Zakaj se staramo
To je morda največje vprašanje vseh. Zakaj telo, ki se zna obnavljati, sčasoma začne propadati? Znanost pozna telomere, oksidativni stres in celične napake, a zakaj staranje sploh obstaja kot proces – in zakaj različno hitro pri različnih ljudeh – ostaja brez dokončnega odgovora. Še bolj skrivnostno: nekatere živali se starajo izjemno počasi ali skoraj sploh ne.
7. Zakaj sanjamo
Sanjamo vsi. Vsako noč. Pa vendar nihče zares ne ve zakaj. So sanje vaja za preživetje? Čiščenje možganov? Obdelava čustev? Naključni stranski produkt možganske aktivnosti? Znanost ima teorije, a nobene dokončne razlage. In potem so tu še lucidne sanje, kjer se zaveš, da sanjaš – kar celotno uganko naredi še bolj čudno.
Kljub vsem laboratorijem, teleskopom in superračunalnikom obstajajo stvari, ki se izmikajo logični razlagi. Morda je to opomnik, da znanost ni knjiga z zadnjim poglavjem, ampak zgodba v nastajanju. In prav v teh nerazloženih pojavih se skriva tisti občutek čudenja, zaradi katerega svet še vedno ni dolgočasen.
Vesolje nam še vedno pušča drobtinice skrivnosti – in čaka, da jih nekdo pobere.
skrivnostna.si
