Če mislite, da o Wolfgangu Amadeusu Mozartu že veste vse, se pripravite na presenečenje. Njegovo življenje ni bilo le zgodba o lepih melodijah in lasuljah, temveč serija skoraj neverjetnih dejstev, ki danes zvenijo kot scenarij za filmsko uspešnico.
Mozart je imel dar, ki meji na nadnaravno. Igral je klavir z zavezanimi očmi. Ne za trik, ampak zato, ker ga tipke niso zanimale – glasba je bila že v njegovi glavi. Še bolj osupljivo: skladbo je lahko slišal le enkrat in jo nato brez napake zapisal v notah. Brez ponovnega poslušanja. Brez popravkov.
Pri komaj desetih letih ni nastopal na šolskih prireditvah, temveč pred kralji, cesarji in evropsko elito. Dvor za dvorom je obstal v šoku. Otrok, ki je sedel za klavirjem, je zvenel kot nekdo, ki je živel že več življenj.
A tukaj pride zgodba, ki je skoraj boleča. Mozart je imel starejšo sestro Nannerl, ki je bila po pričevanjih družine in sodobnikov enako – če ne celo bolj – nadarjena. Kot otroka sta nastopala skupaj. A ko je odrasla in se poročila, je zanjo glasba postala neprimerna. Družba ji je preprosto rekla: dovolj. Svet je izgubil genija – samo zato, ker je bila ženska.
View this post on Instagram
Mozart? On je šel naprej s hitrostjo, ki je še danes nerazumljiva. Vsakih pet dni je ustvaril novo glasbeno delo. Simfonije, opere, sonate – kot bi imel neposredno linijo z vesoljem. Ni se “mučil” z ustvarjanjem. Glasba je iz njega tekla.
In vendar: kljub genialnosti ni znal igrati igre sveta. Denar mu je polzel skozi prste, sistem mu ni bil naklonjen, ob koncu življenja je bil izčrpan. Umrl je mlad, pri 35 letih. Svet ga je zares razumel šele potem, ko ga ni bilo več.
Mozart ni bil popoln svetnik. Bil je divji, neprimeren, otroško nagajiv in brutalno iskren. A imel je nekaj, česar ni imel nihče drug: um, ki je slišal glasbo, še preden je obstajala. Morda prav zato še danes zveni, kot da prihaja iz prihodnosti.
skrivnostna.si
