Med manj znanimi praksami, o katerih danes pišejo tuji avtorji in raziskovalci zgodovine izobraževanja, izstopa metoda, ki bi jo sodobna znanost brez zadržkov uvrstila med napredne oblike nevro-učenja; ta metoda je bila znana kot preklapljanje dvojne pozornosti (dual attention switching).
Učenci so morali hkrati izvajati dve nepovezani miselni nalogi. Na primer: z eno roko so zapisovali ali sledili številkam, z drugo črkam. Brez ritma. Brez ponavljajočega se vzorca. Brez možnosti, da bi naloga postala avtomatična.
Cilj ni bil hitrost ali pravilnost, temveč zavestni napor.
Nevrološko gledano je takšna naloga možgane prisilila, da so izstopili iz rutinskega delovanja. Prefrontalni korteks, ki skrbi za nadzor, odločanje in pozornost, ni mogel “odklopiti”. Moral je hkrati:
-
usklajevati pozornost,
-
zavirati bližnjice,
-
in sproti prerazporejati nevronske vire.
Po opisih iz tujih analiz in spominov nekdanjih učiteljev je bil učinek opazen: učenci so sprva delovali zmedeno, nato pa so se – po kratkem obdobju napora – vidno izboljšali. Danes bi ta proces opisali precej natančno, saj so z njim dosegli, da se;
-
poveča komunikacija med levo in desno možgansko hemisfero,
-
izboljša kognitivna prožnost,
-
razširi delovni spomin,
-
pozornost postane stabilnejša in manj krhka.
View this post on Instagram
Sodobna nevroznanost temu pravi namerno kognitivno preobremenjevanje, ki mu sledi nevronska reorganizacija. Gre za kratek, nadzorovan stresor, ki sproži plastičnost možganov – sposobnost, da se preoblikujejo in okrepijo.
Ko se možgani ne morejo zanesti na rutino, so se prisiljeni prilagoditi – ko se prilagodijo, postanejo ostrejši. Možgane lahko treniramo le tako.
Zanimivo je, da se danes isti princip vrača pod novimi imeni: neuro-training, cognitive load training, executive function drills. Razlika je predvsem v embalaži – ne več v razredu s kredo, temveč v aplikacijah, delavnicah in dragih programih za “optimizacijo možganov”.
Morda je eden večjih paradoksov sodobnega izobraževanja prav ta: medtem ko tehnologija zmanjšuje potrebo po naporu, možgani še vedno rastejo le takrat, ko jim je dovolj težko.
skrivnostna.si
