Rezultati so zaskrbljujoči. Mlajše generacije naj bi na standardiziranih IQ-testih zaostajale za prejšnjimi. Raziskovalci opažajo slabši spomin, upad bralnega razumevanja in vse krajšo sposobnost dolgotrajne zbranosti. Gre za prvi resen obrat v več kot sto letih, ko so se kognitivne sposobnosti iz generacije v generacijo praviloma izboljševale.
Kaj se dogaja z mladimi možgani? Strokovnjaki s prstom kažejo na sodoben način življenja. Večurno strmenje v zaslone, nenehni skoki med aplikacijami, oslabljene bralne navade in kultura t. i. doomscrollinga naj bi preoblikovali način, kako mladi obdelujejo informacije. Možgani se prilagajajo hitrim dražljajem, a ob tem izgubljajo sposobnost globokega razmišljanja in osredotočenosti.
Čeprav so ugotovitve sprožile burne razprave, raziskovalci opozarjajo, da ne gre za to, da bi eno generacijo razglasili za »manj pametno«. Prava težava naj bi bila drugje: tehnologija ne spreminja le naših navad, temveč tudi način razmišljanja, učenja in pomnjenja. Vprašanje, ki zdaj visi v zraku, pa je neprijetno – ali digitalni svet ustvarja generacijo hitrih prstov in počasnih misli?
Če številke držijo, potem ne gre več za moralno paniko, temveč za resen alarm. In ta ne zvoni mladim, temveč vsem nam.


