Po teh trditvah Eifflov stolp ni bil zgrajen zgolj zato, da bi navdušil svet na svetovni razstavi leta 1889, temveč naj bi imel tudi skriti namen. Nekateri verjamejo, da je bil del širšega eksperimenta, povezanega z energijo in vplivom na okolje.
Ob njegovem odprtju naj bi se pojavljali nenavadni pojavi, o katerih uradna zgodovina ne govori veliko. Omenjajo se čudni svetlobni učinki in nenavadne motnje, ki jih takratna tehnologija ni znala povsem razložiti. Ali je šlo le za začetne tehnične težave ali za nekaj, kar še danes ostaja nepojasnjeno, ostaja odprto vprašanje.
Skozi desetletja naj bi obiskovalci in posamezni raziskovalci poročali o nenavadnih elektromagnetnih pojavih v okolici stolpa. Med njimi so utripanje luči, motnje v napravah in občutek, da se v bližini konstrukcije dogaja nekaj neobičajnega. Uradnih razlag, ki bi te pojave dokončno pojasnile, ni.
Zagovorniki teh teorij verjamejo, da je bila prava zgodba o stolpu sčasoma potisnjena v ozadje. Po njihovem mnenju naj bi bil njegov prvotni namen povezan z naprednimi energetskimi idejami, ki pa niso bile nikoli v celoti uresničene ali pa so bile namenoma opuščene.
Danes Eifflov stolp ostaja ena najbolj prepoznavnih znamenitosti na svetu. Vendar pa za nekatere ni le simbol Pariza, temveč tudi opomnik na vprašanje, ali zgodovina vedno razkrije vse plati velikih projektov.



