Strokovnjaki in izkušnje iz resničnega življenja kažejo, da ljubezen sama po sebi ni dovolj. Ključni so usklajenost, zrelost in jasni razlogi za skupno pot. Kadar teh ni, zakon pogosto ne zdrži.
Kateri zakoni hitro propadejo?
Med najpogostejšimi primeri so zakoni, ki nastanejo zaradi zunanjih pritiskov ali trenutnih okoliščin. Eden takih je zakon zaradi nosečnosti. Par se odloči za poroko, ker pričakuje otroka, ne pa zato, ker bi bil odnos zares pripravljen na skupno življenje.
Veliko zakonov nastane tudi zaradi občutka, da je “čas za zakon že prišel”. Ljudje se poročijo, ker so skupaj že dolgo ali ker menijo, da je to naslednji logičen korak, ne da bi resnično preverili, ali odnos deluje.
Nevarni so tudi zakoni takoj po razhodu. Vstop v novo zvezo brez predelane preteklosti pogosto pomeni, da stari vzorci hitro pridejo na plano.
Nekateri s skokom v zakon pobegnejo pred težavami. Gre za odnose, kjer poroka deluje kot rešitev za osebne ali življenjske stiske. V resnici pa težave ostanejo in se pogosto še poglobijo.
Poseben primer so skoki v zakon iz sočutja. Ko nekdo ostane v odnosu ali se celo poroči, ker se mu partner smili, tak odnos težko temelji na enakovrednosti.
Tudi vera je lahko razlog za poroko, ki pa ni vedno podprt z dejansko povezanostjo med partnerjema. Velikokrat gre za skok v zakon zaradi brezmadežnosti. Če je odločitev sprejeta zaradi pričakovanj okolice, lahko hitro pride do neskladij.
Pogosta zmota je tudi prepričanje, da bo zakon rešil težave. V resnici jih pogosto le poudari.
Veliko parov ostaja skupaj iz navade. Leta skupnega življenja ustvarijo rutino, ki jo zamenjajo za stabilnost, čeprav odnos ne raste več.
Zelo občutljivi so tudi zakoni zaradi denarja ali koristi. Materialni razlogi lahko hitro zasenčijo resnično povezavo med partnerjema. V nekaterih primerih imajo velik vpliv tudi tretje osebe. Družina, prijatelji ali družbeni pritisk lahko vodijo v odločitve, ki niso povsem lastne.
Svojevrsten pojav so tudi zakoni zaradi imena ali statusa, na primer poroke s slavnimi osebami, kjer je v ospredju prepoznavnost, ne pa odnos.
Na koncu pa so tu še hitri, nepremišljeni zakoni, ki temeljijo zgolj na romantičnih predstavah. Idealizirana slika ljubezni pogosto ne zdrži realnosti vsakdanjega življenja.
Vse te zgodbe imajo skupno točko. Odnos, ki temelji na napačnih razlogih, se slej ko prej znajde na preizkušnji. Zato se vedno bolj poudarja pomen vprašanj, ki si jih je treba zastaviti pred odločitvijo. Ali partnerja rasteta skupaj ali le vztrajata. Ali gre za resnično ljubezen ali zgolj za udobje. In ali je odločitev premišljena ali le čustvena.
Poroka sama po sebi ne rešuje težav in ne ustvarja trdnega odnosa. Lahko pa ga razkrije. In prav zato je pomembno, da temelji na pravih razlogih.
