Arheologi so osupli nad tem, kako natančno so starodavni mojstri vrtali v zobe, ne da bi pri tem poškodovali živec. Šlo je za izredno precizno delo, ki je zahtevalo neverjetno poznavanje človeškega telesa in zobne anatomije. Mnogi danes težko verjamejo, da je bila civilizacija pred več kot tisoč leti sposobna česa takega.
A prava skrivnost se skriva v materialih, ki so jih uporabljali. Namesto sodobnih kemičnih lepil so Maji ustvarili posebno naravno zmes iz rastlinskih smol, olj in organskih spojin, med katerimi znanstveniki omenjajo tudi sclareolid. Raziskave kažejo, da je imela ta mešanica antibakterijske in protivnetne lastnosti, kar pomeni, da ni šlo zgolj za okras, ampak za presenetljivo napredno obliko zobozdravstva.
Še bolj neverjetno pa je, da so kamni v zobeh pogosto ostali trdno na mestu več stoletij. Z uporabo kamnitih orodij in abrazivnih materialov, kot je kremen, so Maji uspeli vrtati skozi zobno sklenino z izjemno natančnostjo. Današnji raziskovalci so v teh starodavnih “zobnih plombah” našli več kot 150 organskih spojin. Zanimvo pa jee tud to, da so tisti zobje, ki so imeli kamnino, ostali dlje časa lepši.
Za Maje takšni posegi niso bili le modna muha. Okrašeni zobje so predstavljali simbol moči, lepote, družbenega položaja in identitete. Bogatejši in vplivnejši posamezniki so pogosto nosili najbolj dovršene zobne okraske, ki so jih ločevali od drugih.



