Hitler naj bi bil živ. Ne v Nemčiji, ne v skrivnem evropskem bunkerju, temveč več tisoč kilometrov stran – med nekdanjimi nacisti v Južni Ameriki.
Fotografija, ki je pristala na mizi Cie
Oktobra 1955 je postaja Cie v Caracasu v Washington poslala tajni dokument z naslovom, povezanim z Adolfom Hitlerjem. V njem je bila opisana nenavadna zgodba informatorja s kodnim imenom CIMELODY-3.
View this post on Instagram
Njegov stik naj bi izvedel, da v kolumbijskem mestu Tunja živi človek, ki uporablja ime Adolf Schrittelmayor oziroma podobno različico tega priimka. Nekdanji pripadniki nacističnega režima naj bi ga obravnavali kot svojega nekdanjega voditelja, ga pozdravljali z nacističnim pozdravom in ga naslavljali kot »Führerja«. Najbolj srhljiv del poročila pa je bila fotografija.
Na njej je ob moškem po imenu Phillip Citroen stal starejši človek z obrazom in značilnimi brki, ki so spominjali na Hitlerja. Fotografija ni dokazovala njegove identitete, vendar je bila očitno dovolj zanimiva, da jo je ameriška obveščevalna služba kopirala in priložila uradnemu poročilu.
Živel naj bi med ljudmi, ki so ga še vedno častili
Po pripovedovanju Phillipa Citroena naj bi se domnevni Hitler okoli leta 1954 zadrževal v Tunji, kjer je živela večja skupnost Nemcev in nekdanjih nacistov. Citroen je trdil, da so tamkajšnji Nemci človeka obravnavali z nenavadnim spoštovanjem. Po njegovih besedah naj bi ga naslavljali kot voditelja in se do njega vedli, kot da vojna nikoli ni bila zares končana.
Zgodba je postala še bolj skrivnostna, ko je Citroen povedal, da naj bi domnevni Hitler januarja 1955 zapustil Kolumbijo in odšel v Argentino. Prav Argentina je bila država, v kateri so se po vojni dejansko skrivali številni nacistični vojni zločinci. Med najbolj znanimi sta bila Adolf Eichmann in Josef Mengele. Zaradi tega trditev o pobegu na južnoameriško celino ni zvenela povsem nemogoče, čeprav zanjo ni bilo trdnih dokazov.
Skrivne poti pobega
Po koncu druge svetovne vojne so tisoči nacistov in njihovih sodelavcev pobegnili iz Evrope. Pri tem so uporabljali tako imenovane ratlines – skrivne poti, ki so prek Italije, Španije in drugih držav vodile predvsem v Argentino, Brazilijo, Paragvaj in druge dele Južne Amerike.
Toda CIA viru ni povsem verjela
Tajni dokumenti so resnični, vendar ne dokazujejo, da je bil Hitler leta 1955 živ. Dokazujejo predvsem, da je CIA prejela takšno trditev in jo krajši čas preverjala.
Tudi sami obveščevalci so bili do zgodbe zelo previdni. CIMELODY-3 domnevnega Hitlerja ni osebno videl, fotografija je prišla prek več ljudi, navedb pa ni bilo mogoče neodvisno potrditi. V kasnejšem dopisu je CIA ocenila, da bi nadaljnje preverjanje zahtevalo ogromno dela, možnosti za odkritje česa konkretnega pa so bile zelo majhne. Predlagali so, da se zadeva opusti.
Z drugimi besedami: ameriška obveščevalna služba Hitlerjevega preživetja ni potrdila. V arhiv je le shranila govorico, fotografijo in sled, ki se je izgubila nekje med Kolumbijo in Argentino.
Zakaj so govorice sploh preživele?
Hitlerjevo truplo ni bilo nikoli javno razstavljeno. Po pričevanjih naj bi njegova pomočnika truplo Hitlerja in Eve Braun odnesla iz bunkerja, ga polila z bencinom in zažgala. Sovjetska tajnost je pozneje ustvarila še več prostora za dvome. Stalin je celo pomagal širiti negotovost glede Hitlerjeve smrti, saj je s tem lahko namigoval, da ga skrivajo zahodne sile.
Pričevanja iz bunkerja so se v nekaterih podrobnostih razlikovala, deli domnevnih posmrtnih ostankov pa so desetletja ostali zaprti v sovjetskih arhivih. Prav ta praznina je postala idealna zemlja za teorije: podmornice, skrivne baze, beg skozi Španijo, življenje v Patagoniji in celo nov nacistični krog, ki naj bi čakal na vrnitev svojega voditelja.
Zobje, ki naj bi razkrili resnico
Raziskovalci so sklenili, da zobni ostanki niso ponarejeni in da je Hitler leta 1945 umrl v Berlinu. Zapletena zobna protetika je bila tako značilna, da bi jo bilo izredno težko zamenjati z drugo osebo.
To je najmočnejši materialni dokaz proti teoriji o pobegu. Fotografija iz Kolumbije je zrnata in nejasna. Zobni ostanki pa so fizični dokaz, ki se ujema z zdravstveno dokumentacijo.
Je bil človek na fotografiji le posnemovalec?
Morda je bil človek, ki se je predstavljal kot Adolf Schrittelmayor, nekdanji nacist, ki je užival v pozornosti. Morda je šlo za Hitlerjevega posnemovalca, lokalno legendo ali namerno prevaro, s katero je nekdo želel pritegniti zanimanje ameriških obveščevalcev.
Mogoče so ga drugi nacisti simbolično sprejeli kot svojega voditelja, ker so se oklepali izgubljenega sveta. Obstaja pa tudi bolj temačna možnost: nekdo je vedel, da bo že ena sama fotografija dovolj, da bo dvom preživel več desetletij.
Dokument ne dokazuje pobega – dokazuje pa, da je obstajal dvom
V arhivih Cie ni skritega priznanja, da je Hitler pobegnil. Ni potrjenega potnega lista, prstnih odtisov, zdravstvene kartoteke ali zanesljive priče, ki bi ga videla po letu 1945. Zgodovinski dokazi kažejo, da je Hitler umrl v berlinskem bunkerju. Toda dokument iz leta 1955 razkriva nekaj drugega: celo desetletje po padcu Berlina nekatere obveščevalne službe niso mogle povsem prezreti možnosti, da se je zgodilo nekaj veliko bolj skrivnostnega.
