Pospravljanje postelje, pomivanje posode, odnašanje smeti, pranje perila in čiščenje kopalnice. Za marsikaterega današnjega osemletnika se takšen seznam sliši kot prava kazen. Toda zgodba Američana, ki je na spletu delil seznam domačih opravil iz svojega otroštva, je sprožila burno razpravo. Ali otrokom s tem, ko jih razbremenimo vseh obveznosti, dejansko delamo medvedjo uslugo? Raziskave kažejo, da so domače zadolžitve lahko pomembnejše, kot si mislimo.
Pri osmih letih je imel seznam, ki bi se ga ustrašil še marsikateri odrasli
Američan Carl Randolph mlajši je na družbenem omrežju Threads objavil fotografijo seznama domačih opravil, ki mu ga je v začetku devetdesetih let pripravil oče. Pravila so bila jasna. Vsako jutro je moral pospraviti posteljo, preveriti domačo nalogo, pozajtrkovati in pravočasno oditi v šolo.
View this post on Instagram
Po pouku je moral opraviti šolske obveznosti, pospraviti oblačila in pomagati pri gospodinjskih opravilih. V kuhinji ni smela ostati umazana posoda, smeti je bilo treba odnesti, zvečer pa se pravočasno odpraviti v posteljo. Ob koncih tedna so sledile dodatne zadolžitve: pranje in zlaganje perila, čiščenje kopalnice, sesanje in druga opravila.
Carl je svojega očeta opisal kot izjemno zabavnega in ljubečega človeka, ki pa je doma vztrajal pri jasnem redu in pravilih. In zanimivo? Danes se teh časov spominja z naklonjenostjo. Kot je povedal za Newsweek, se mu opravila niso zdela pretirano zahtevna, saj so bila del njegove vsakodnevne rutine.
Znanstveniki preučili skoraj 10.000 otrok: rezultati so presenetljivi
Da domača opravila niso zgolj način, kako staršem olajšati delo, kaže tudi raziskava, objavljena leta 2019 v reviji Journal of Developmental & Behavioral Pediatrics.
Raziskovalci so analizirali podatke 9.971 otrok in ugotovili, da so otroci, ki so že v vrtčevskem obdobju pogosteje opravljali domača opravila, v tretjem razredu osnovne šole pogosteje poročali o boljšem občutku lastne sposobnosti, socialnih veščinah in zadovoljstvu z življenjem. Opazili so tudi povezavo z boljšimi rezultati pri matematiki. Otroci, ki doma pomagajo, torej ne pridobivajo samo praktičnih spretnosti. Ob tem lahko razvijajo tudi samozavest in občutek odgovornosti.
Raziskava sicer dokazuje povezavo, ne pa neposrednega vzroka. Kljub temu njeni izsledki podpirajo pomen vključevanja otrok v družinsko življenje.
Pospravljanje sobe lahko pomaga tudi možganom
Še ena zanimiva raziskava prihaja iz Avstralije. Leta 2022 so raziskovalci univerze La Trobe proučevali 207 otrok, starih od pet do trinajst let. Ugotovili so, da je pogostejše opravljanje nekaterih domačih nalog povezano z boljšim delovnim spominom in sposobnostjo nadzorovanja impulzov.
Zakaj?
Ko otrok pripravlja preprost obrok, pospravlja sobo ali pomaga zlagati perilo, mora razmišljati o zaporedju opravil, si zapomniti navodila in dokončati začeto delo. To so sposobnosti, ki jih potrebuje tudi v šoli in pozneje v življenju.
Ali otrokom danes preveč strežemo?
V številnih družinah starši zaradi pomanjkanja časa marsikatero opravilo raje opravijo sami. Hitreje je pospraviti sobo, kot otroka večkrat spomniti, naj to stori. Preprosteje je izprazniti pomivalni stroj kot čakati, da se otrok loti dela. Toda prav v tem se skriva past.
Če otrok nikoli ne dobi priložnosti, da nekaj naredi sam, se tega tudi težje nauči. Ameriška akademija za pediatrijo zato staršem svetuje, naj otroke že zgodaj vključujejo v gospodinjska opravila, primerna njihovi starosti. Otrok ne potrebuje popolnoma brezskrbnega življenja brez obveznosti. Potrebuje tudi priložnosti, da ugotovi, česa vse je sposoben.
Kaj lahko otroci opravljajo pri različnih starostih?
Strokovnjaki priporočajo postopno uvajanje zadolžitev, pri katerih je pomembnejši trud kot popoln rezultat.
- Otroci od 3 do 5 let: pospravljanje igrač, odlaganje umazanih oblačil v koš, pomoč pri pripravi mize in zalivanje rastlin.
- Otroci od 6 do 9 let: pospravljanje postelje, pripravljanje šolske torbe, brisanje prahu, razvrščanje perila in pomoč pri pospravljanju posode.
- Otroci od 10 do 12 let: sesanje, zlaganje perila, praznjenje pomivalnega stroja, preprosta priprava hrane in skrb za urejenost svoje sobe.
- Najstniki: pranje perila, pripravljanje enostavnih obrokov, čiščenje kopalnice, pomoč pri nakupih in druga običajna gospodinjska opravila.
Naloge je seveda treba prilagoditi otrokovi zrelosti, sposobnostim in varnosti.
Ni treba biti strog kot vojaški poveljnik
Carlova zgodba je navdušila številne starše, drugi pa so opozorili, da otroci potrebujejo tudi dovolj počitka, igre in prostega časa. Strokovnjaki se strinjajo, da pretirane zahteve, nenehno kritiziranje in kaznovanje niso pravi način za razvijanje odgovornosti.
Pomembno je, da otrok razume, zakaj nekaj počne, in da se počuti kot pomemben član družine. Domače zadolžitve ne smejo postati breme, ki bi otroku jemalo čas za učenje, druženje ali počitek. Prav tako starševska ljubezen ne sme biti odvisna od tega, kako dobro je otrok očistil kopalnico.
Največja življenjska lekcija se morda skriva prav v umazani posodi
Ko otroku naročimo, naj pospravi svojo sobo ali pomaga pripraviti večerjo, ga ne učimo samo reda. Učimo ga, da so naloge del življenja. Da ima vsaka družina skupne odgovornosti. Da se je treba včasih lotiti tudi stvari, ki nam niso najljubše. Predvsem pa mu pokažemo, da mu zaupamo. Morda otrokom ne naredimo največje usluge s tem, da namesto njih naredimo vse, ampak s tem, da jim dovolimo, da se naučijo stvari opraviti sami.
Kajti cilj vzgoje ni otrok, ki nikoli ne bo imel nobene obveznosti. Cilj je odrasel človek, ki bo znal poskrbeti zase, za druge in za dom, ki si ga bo nekoč ustvaril.
