Raziskava, objavljena 3. novembra 2026 v znanstveni reviji Antiquity, je zajela osem mumificiranih žrtev, najdenih na območju današnjega Peruja in Argentine. Večinoma je šlo za deklice, stare približno od šest do štirinajst let.
Sledi koke so našli pri vseh
Raziskovalci so v analiziranih vzorcih las odkrili kokain in njegov presnovek, kar kaže na uživanje listov koke. V andskem svetu je bilo žvečenje teh listov razširjeno že dolgo pred prihodom Evropejcev. Koka je imela pomembno vlogo v verskih obredih, uporabljali pa so jo tudi za blaženje lakote, utrujenosti in težav, povezanih z veliko nadmorsko višino.
Pri dveh mumijah so odkrili še koketilen, snov, ki nastane v telesu ob sočasnem uživanju koke in alkohola. Ta ugotovitev je še posebej zanimiva, saj so zgodovinski zapisi omenjali, da so otrokom med obredi dajali tudi čičo, tradicionalno alkoholno pijačo iz koruze.
Pri eni od mumij, znani kot Juanita oziroma Gospa iz Ampata, so v vzorcu nohta zaznali tudi majhno količino harmina. Gre za snov, ki jo najdemo v nekaterih rastlinah, povezanih tudi s pripravo obrednega napitka ajavaska. Vendar raziskovalci opozarjajo, da ta najdba sama po sebi ne dokazuje, da je deklica zaužila ajavasko.
Kaj se je dogajalo v zadnjem mesecu?
Posebej zanimiva je analiza las deklice iz Chusche. Pokazala je, da se je v zadnjem mesecu njenega življenja vzorec uživanja snovi spremenil: v delu las, ki ustreza temu obdobju, so zaznali koketilen, medtem ko so se ravni kokaina zmanjšale.
Znanstveniki menijo, da bi lahko koka in alkohol otrokom pomagala prenašati naporno pot v visoke gore, mraz in pomanjkanje kisika. Nekatere snovi so lahko imele tudi obredno vlogo. Natančnega namena njihove uporabe pa ni mogoče z gotovostjo določiti.
Otroci kot posredniki med ljudmi in bogovi
Inki so obred imenovali capacocha. Otroke in mlade ženske so izbirali za daritve božanstvom, pogosto gorskim božanstvom, ob pomembnih dogodkih, kot so suše, lakota ali politične krize. Verjeli so, da bodo žrtvovani posamezniki postali posredniki med ljudmi, bogovi in svetom prednikov.
Ena najbolj znanih najdb so tri mumije, odkrite leta 1999 na vulkanu Llullaillaco v Argentini, na nadmorski višini več kot 6700 metrov. Njihova izjemna ohranjenost je znanstvenikom omogočila vpogled v zadnje obdobje življenja otrok.
Nova raziskava tako razkriva, da obred ni povsod potekal enako. Uporaba različnih snovi se je očitno prilagajala posameznim krajem in verskim tradicijam. Mumije, ki so stoletja molčale v ledenih gorah, tako še vedno razkrivajo temačne podrobnosti ene najbolj skrivnostnih praks inkovske civilizacije.
