Poglejmo okoli sebe. Mesta, ki so jih nekoč krasile ornamentirane ulične svetilke, ročno kovani detajli in arhitektura z značajem, danes polnijo sterilne linije, sivi materiali in brezosebni “sodobni dizajn”. V imenu učinkovitosti smo se odpovedali zgodbam. V imenu napredka smo žrtvovali človeški dotik.
Nekoč so predmeti govorili. Svetilka ni bila le vir svetlobe, temveč simbol časa, obrti in ponosa. Danes je le še funkcija. Del sistema. Zamenljiva. Pozabljiva.
Tehnologija sama po sebi ni problem. Problem je, da smo ji dovolili, da izrine estetiko, kot da je lepota nepotreben luksuz. Kot da človek ne potrebuje več prostora, ki ga navdihuje, temveč le takega, ki “deluje”.
A prostori brez duše vplivajo na ljudi. Na razpoloženje. Na ustvarjalnost. Na občutek pripadnosti. Ko vse postane gladko, hitro in učinkovito, postane tudi hladno. Morda je čas za premislek in za nekakšno novo smer v dizajnu:
Zakaj ne bi znova zahtevali dizajna, ki pripoveduje zgodbo?
Zakaj ne bi v funkcionalnosti iskali tudi lepote, ne le minimalnega stroška?
Zakaj bi morala inovacija vedno izključevati umetniški izraz?
View this post on Instagram
Napredek brez estetike je osiromašen napredek. Tehnologija brez človeške domišljije je le orodje – ne vizija. Če pozabimo na pomen lepote v vsakdanjem življenju, ne izgubljamo le okrasja. Izgubljamo del sebe.
skrivnostna.si
