Prekinjanje sogovornika skoraj vedno deluje nevljudno. A raziskave kažejo, da večina ljudi, ki pogosto prekinjajo druge, tega ne počne zato, ker bi mislili, da je njihovo mnenje pomembnejše od povedanega. Razlogi so pogosto povsem drugje: hitrejše procesiranje informacij v možganih ali povečana tesnoba, ne pa namerna nesramnost ali narcisoidnost.
Takšno vedenje je zelo pogosto pri ljudeh z ADHD in sorodnimi nevrološkimi profili. Njihovi možgani obdelujejo informacije in jezik izjemno hitro, preskakujejo med idejami in pogosto ustvarijo odgovor še preden sogovornik konča stavek. Ob tem se pojavi močna potreba, da misel izrazijo takoj, saj se bojijo, da jo bodo sicer izgubili. Kratkoročni spomin preprosto ne zadrži vsega, kar se jim porodi v glavi.
Hitrejše procesiranje informacij
Nekateri ljudje zelo hitro oblikujejo misel, rešitev ali odgovor. Ko to storijo, se jim zdi skoraj nemogoče čakati, da pogovor naravno pride do točke, kjer bi lahko spregovorili.
Tesnoba in strah pred pozabljanjem
Pri nekaterih prekinjanje izvira iz tesnobe. Govoriti je zanje stresno, zato se bojijo, da bodo svojo misel izgubili, če je ne povedo takoj.
Impulzivnost
Impulzivno vedenje, ki je značilno za ADHD, se pogosto kaže prav kot prekinjanje sogovornika. Pravzaprav gre za enega pogostejših simptomov te motnje.
Pomembno je razlikovati med namernim prekinjanjem, ki izvira iz potrebe po nadzoru ali pozornosti, in prekinjanjem, ki je posledica nevroloških ali psiholoških dejavnikov, nad katerimi posameznik nima popolnega nadzora.
Včasih tvoj prijatelj ni nesramen. Morda ima tesnobo. Morda ADHD. Morda samo um, ki dela s polno hitrostjo ves čas; živeti z mnogimi mislimi je pogosto naporno. Ne zato, ker ne bi poslušali drugih, ampak ker je tišina v glavi redka in kratkotrajna.
skrivnostna.si
