V iskrenem pogovoru nam je zaupala svojo zgodbo, ki jo žal doživlja preveč mladostnikov v Sloveniji.
Začetek pekla: od šepetanja do javnega sramotenja
»Vse se je začelo v osmem razredu,« pripoveduje Ana. »Sprva so bili samo pogledi in tihi komentarji za mojim hrbtom. Potem pa so postali glasni. ‘Koliko tehtaš? Dva sedeža zasedeš!’ So mi kradli hrano v jedilnici z besedami: ‘Saj tebe ne bo nič manj.’ Najhuje pa so bila sporočila – fotomontaže, seznami ‘najdebelejših’ in sporočila tipa: ‘Zakaj se sploh še trudiš živeti?’«
Šola, telovadnica in družbena omrežja so postali prostori nenehnega poniževanja.
Ana je kmalu začela uporabljati skrajne metode hujšanja. Preskakovala obroke, bruhala, jemala sumljive tablete z interneta. Namesto sprejemanja je padla v globoko depresijo in anksioznost.
»Hotela sem postati nevidna. Nekaj mesecev sem komaj vstala iz postelje. Vsakič, ko sem se pogledala v ogledalo, sem slišala njihove glasove,« priznava.
Strokovnjaki opozarjajo, da ima “bullying” – zasmehovanje zaradi telesne teže resne dolgoročne posledice: motnje hranjenja, nizko samopodobo, samopoškodovanje in povečano tveganje za samomorilne misli.
Kaj jo je rešilo?
S pomočjo šolske svetovalke, psihologa in podpore staršev je Ana počasi začela ozdraveti. Danes se giba zato, ker ji to dela dobro – ne zaradi pritiska družbe. Postala je tudi aktivistka proti body shamingu in pomaga drugim mladim prek anonimnih spletnih skupin.
Anino sporočilo vsem, ki to preživljajo:
»Če te zasmehujejo zaradi teže – nisi sama in nisi manj vredna. Tvoja vrednost ni v številki na tehtnici. Ti, ki te napadajo, se sami počutijo majhne. Ne dovoli jim, da ti uničijo življenje. Poišči pomoč – obstaja.«
Staršem in učiteljem pa sporoča: »Ne čakajte, da otrok reče ‘ne morem več’. Opazujte znake, poslušajte in ukrepajte takoj.«
Tvoja vrednost ni v kilogramih. Nikoli ni bila. 💛
Če imaš podobno izkušnjo in jo želiš deliti anonimno, nam piši v komentarje. Skupaj lahko naredimo okolje bolj prijazno.
Komentiraj | Deli | Prijavi zlorabo
