Zakaj ženske ne rojevajo več tako pogosto, je med najbolj raziskanimi vprašanji zahodne družbe? Seveda je odločitev za otroka, odločitev vsakega posameznika, pa vendarle je močno zaznamovana z žensko energijo in prepuščanju tej energiji.
Prav tako pa mnogi pravijo (npr Mate), da nekdo, ki nima otrok ne more v resnici polno odrasti, saj se ne zaveda kako je, ko potrebe nekoga drugega v celoti postaviš pred svoje potrebe in ko se svet naenkrat ne vrti več le okoli tebe.
Roko na srce; redkokdaj srečamo nekoga, ki bi obžaloval materinstvo. Zakaj torej ženske ne rojevajo več tako pogosto kot so nekoč?
Gre za kombinacijo ekonomskih, družbenih, osebnih in kulturnih dejavnikov. V Sloveniji (in širše v Evropi) se ženske za otroke odločajo pozneje ali pa sploh ne, ker želijo najprej zagotoviti stabilnost, pa tudi zato, ker danes ni več družbeno samoumevno, da bo “vsaka ženska tudi mama”.
Bolj kot z biološkim klicem pa ženske dandanes skrbi sledeče:
- ekonomska negotovost in strah pred izgubo življenjskega standarda;
Visoki stroški stanovanj, vrtcev, šolanja. Negotove zaposlitve (prekarno delo, pogodbe za določen čas)
- Kariera in samostojnost ter potreba po neodvisnosti
Ženske imajo več dostopa do izobrazbe in kariere kot nekoč. Otroci pogosto pomenijo prekinitev ali upočasnitev kariere. Nekatere nočejo biti finančno in osebno odvisne od partnerja, kar se v primeru rojevanja seveda zna zgoditi.
- Družbeni pritiski in sprememba vrednot
Včasih je bilo skoraj obvezno imeti otroke, danes pa je družbeno sprejemljivo živeti brez njih. Poudarek oseb brez otrok je na osebnem razvoju, svobodi, potovanjih, hobijih. Nekateri čutijo, da otroci pomenijo preveliko žrtev lastnega življenja.
- Okoljski in zdravstveni razlogi
Skrbi zaradi okoljskih in varnostnih vprašanj – “ne želim otrok v tako slab svet” je pogosti razlog, ki ga slišimo med mladimi. Čeprav nevarnost vojn obstaja že od nekdaj, je to očitno nekaj kar postaja vse bolj zaskrbljujoče.
- Skrbi glede genetike, bolezni ali psihičnih obremenitev
Vse več je razprav o tem kako težka je vloga materinstva, predvsem v sodobni družbi, ko ženska dela poln delovnih in ureja vse tudi doma; večja ozaveščenost o izčrpavajoči vlogi materinstva pa mnoge odvrača od tega, da bi se v njej sploh preizkusili.
- Slaba družbena podpora
Usklajevanje službe in družine je naporno. Mladim staršem pogosto primanjkuje podore pri varstvu in vsakodnevnih opravilih. Dolge čakalne vrste za vrtce, pomanjkanje fleksibilnih oblik dela, ki bi podpirale odločitev za materinstvo, pa seveda primanjkuje. V državah z močno podporo družinam (npr. nordijske države) je rodnost običajno višja.
- Psihološki vidik
Nekatere mlade ženske preprosto ne čutijo materinskega nagona. Druge so odraščale v nefunkcionalnih družinah in ne želijo ponavljati vzorcev.
- Strah pred neuspešnim partnerstvom (ločitev, enostarševstvo)
V dobi ločitev, ko ni praktično nikakršnega potrpljenja več znotraj partnerstva, je ta strah popolnoma legitimen.
V pregledu vseh teh razlogov lahko hitro vidimo, da gre za cel kup strahov. Zakaj bi ženske živele v strahu, se sprašujete? Morda zato, ker primanjkuje tistih pravih moških, takih kjer se ženska lahko resnično prepusti in je varna in kot taka tudi lahko povsem uživa v materinstvu. Torej primanjkuje takih moških, ki so glava družine in, ki žensko vodijo skozi to naporno obdobje ter ji stojijo ob strani.
Mame mladih fantov imajo sedaj vso priložnost, da jih vzgojijo v pravem duhu in v pravih vrednotah; torej tako, da bodo svojim ženam zagotovili varnost in poskrbeli zanjo. Le tako se bo ženska lahko prepustila in rojevala – v nasprotnem primeru se lahko vprašamo kako bo čez 30 let izgledala Slovenija in kako na primer Evropa?
Skrivnostna.si
