View this post on Instagram
Botoks začasno ohromi določene obrazne mišice. Ko na primer vidimo jeznega človeka, naš obraz nezavedno nekoliko posnema njegov izraz. Možgani naj bi te drobne mišične signale uporabljali kot enega od načinov za razumevanje čustev drugih. Temu pravimo hipoteza obrazne povratne informacije. In tu postane zanimivo.
V eni od raziskav so znanstveniki ugotovili, da se je po botoksu v predelu med obrvmi spremenila aktivnost amigdale, možganske strukture, vključene v procesiranje čustvenih dražljajev. Ko je učinek botoksa izzvenel, se je aktivnost vrnila proti prvotnemu stanju. Druga raziskava je pokazala, da so ljudje po tretmaju nekoliko drugače ocenjevali manj izrazite čustvene obraze in stavke, povezane s čustvi.
Torej botoks zmanjšuje empatijo?
Tega znanost za zdaj ne more trditi. Amigdala ni nekakšen en sam »center za empatijo«, še manj pa obstajajo dokazi, da jo botoks poškoduje ali uničuje. Empatija nastaja v zapletenem omrežju različnih možganskih področij, osebnosti, izkušenj in socialnih signalov.
Gladko čelo vas torej ne spremeni v človeka brez čustev
Trditev, da botoks »ubije center za empatijo«, je zato mit oziroma močno senzacionalistična razlaga resničnih raziskav. Bolj pravilno bi bilo reči: botoks lahko zaradi zmanjšane obrazne mimike začasno nekoliko spremeni povratne signale med obrazom in možgani – in s tem pri nekaterih nalogah vpliva na procesiranje čustev. Ali je ta učinek dovolj velik, da bi človeka v vsakdanjem življenju naredil manj empatičnega, pa znanstveniki za zdaj niso dokazali. Torej brez panike: ena injekcija botoksa vam ne »izklopi empatije«. Toda očitno obraz z možgani komunicira precej bolj, kot smo nekoč mislili.


