Norveška že ima novega kralja: Haakon VIII. je prestol prevzel v trenutku očetove smrti

Norveška žaluje za kraljem Haraldom V., ki je v petek umrl v 90. letu starosti, hkrati pa je država že dobila novega monarha. Njegov sin Haakon je postal kralj Haakon VIII. praktično v istem trenutku, ko je njegov oče umrl. Danes bodo posmrtne ostanke pokojnega kralja prenesli v kraljevo kapelo, že v torek pa bo novi kralj pred parlamentom prisegel zvestobo ustavi.

Po smrti norveškega kralja Haralda V. se je marsikdo vprašal, kako je mogoče, da je Norveška praktično čez noč že dobila novega kralja. Odgovor je precej preprost: pri dedni monarhiji ni volitev, imenovanja ali čakanja na kronanje. Ko je Harald V. v petek, 28. avgusta 2026 ob 6.35, umrl v bolnišnici Rikshospitalet v Oslu, je njegov sin Haakon po določbah norveške ustave samodejno postal novi kralj. Prestol tako v pravnem smislu niti za trenutek ni ostal prazen.

 

View this post on Instagram

 

A post shared by BBC News (@bbcnews)

Nekaj ur pozneje je že nastopil kot kralj Haakon VIII.

Še isti dan je bilo v kraljevi palači sklicano izredno zasedanje državnega sveta. Haakon je vlado uradno obvestil o očetovi smrti in potrdil, da bo kot monarh uporabljal ime Haakon VIII.  Obenem je sporočil, da bo nadaljeval tradicionalno kraljevo geslo »Alt for Norge« oziroma »Vse za Norveško«, ki so ga uporabljali tudi njegov oče Harald V., ded Olav V. in praded Haakon VII. V soboto je Haakon VIII. v svojem prvem televizijskem nagovoru kot kralj počastil očeta in napovedal, da želi svojo vlogo opravljati na svoj način, vendar ob ohranjanju vrednot povezanosti in vključevanja, po katerih je bil znan Harald.

Prisega šele jutri, toda kralj je že od petka

Pomembna državna slovesnost novega kralja bo sledila v torek, 1. septembra ob 13. uri, ko bo Haakon VIII. v norveškem parlamentu Storting prisegel, da bo spoštoval ustavo in zakone države. Toda prisega ga ne bo šele naredila za kralja. Kralj je že od smrti svojega očeta. Norveška danes tudi nima klasičnega kronanja, kakršnega poznamo denimo iz britanske monarhije. Formalne slovesnosti tako potrjujejo in zaznamujejo prehod oblasti, niso pa pogoj za prevzem prestola.

Danes bodo Haraldovo krsto prenesli v kraljevo kapelo

Norveška je medtem še vedno sredi državnega žalovanja. Danes, 31. avgusta, ob 16. uri bodo krsto kralja Haralda V. iz Rdečega salona kraljeve palače v procesiji prenesli v kraljevo kapelo, kjer bo ostala do pogreba. Krsto bodo skozi dvorane palače nosili Haraldovi otroci in vnuki. Procesijo bodo spremljali člani kraljeve družine, pred njo pa bodo nosili kraljevo krono in državni meč. Od torka ob 14. uri bo kapela odprta tudi za javnost, Norvežani pa se bodo lahko sprehodili mimo kraljeve krste in se osebno poslovili od pokojnega monarha. Haraldov pogreb bo v sredo, 9. septembra, v katedrali v Oslu.

Nova prestolonaslednica je Ingrid Alexandra

Z nastopom Haakona VIII. se je spremenila tudi nasledstvena linija. Njegova 22-letna hči Ingrid Alexandra je postala nova norveška prestolonaslednica in je zdaj prva v vrsti za prestol. Če bo nekoč nasledila očeta, bo postala prva norveška vladajoča kraljica v sodobnem obdobju. Haakonova žena Mette-Marit je z njegovim nastopom na prestol postala norveška kraljica. Tako ima Norveška v teh dneh nekoliko nenavadno dvojno podobo: država se poslavlja od kralja, ki jo je vodil 35 let, medtem ko je njegov naslednik že začel opravljati naloge novega monarha. Pri dedni monarhiji je namreč menjava na vrhu precej bolj neusmiljeno učinkovita kot pri politiki: kralj umre, naslednik pa je kralj že v naslednjem trenutku.