Kmalu se je izkazalo, da vsi rešeni otroci pripadajo isti družini. Živeli so v absolutno nehumanih razmerah, obkroženi s smetmi in človeškimi iztrebki. Generalni tožilec Ohia je prizorišče brez ovinkarjenja opisal kot čisto zlo. Razkril je, da so bili nesrečni otroci zadnja štiri leta večino časa brutalno stisnjeni v eni sami miniaturni sobi. Zaradi popolne izolacije od zunanjega sveta so ob reševanju delovali kot prestrašene divje živali.
Posledice dolgoletnega ujetništva so grozljive in nepopravljive. Nekateri otroci sploh ne poznajo človeškega govora. Najstarejša hči, ki ima motnje v razvoju, se ob najdbi ni znala niti podpisati. Zaradi kritičnega zdravstvenega stanja in hude podhranjenosti so morali devet otrok nemudoma prepeljati v bolnišnice. Dva med njimi sta potrebovala nujen prevoz s helikopterjem, en otrok pa je bil ob najdbi celo v smrtni nevarnosti.
Oblasti so na kraju takoj aretirale štiri odrasle osebe. V priporu so s po 300 tisoč dolarji varščine pristali starši in stari starši iz družine Siders. Tožilstvo jih bremeni hudega ogrožanja in mučenja otrok. Sosedje so bili ob novici popolnoma zaprepadeni. Družina se je namreč zadnji dve desetletji nenehno selila in se tako uspešno izogibala šolskemu in zdravstvenemu sistemu. Otroke so skrivali tako spretno, da okolica sploh ni vedela za njihov obstoj. Nad vsemi šestnajstimi žrtvami je zdaj skrbništvo prevzela država, čaka pa jih izjemno dolga in težka pot do okrevanja.
