Znanost pravi, da gre za nevrološki pojav – kratko motnjo v procesiranju spomina. Možgani trenutni dogodek napačno “označijo” kot že znan. Pojav je pogostejši pri ljudeh z aktivno domišljijo in hitrim procesiranjem informacij.
A obstajajo tudi zgodbe, ki se zdijo preveč podrobne, da bi jih zlahka zavrnili.
Psihiater Ian Stevenson je dokumentiral primere otrok, ki so navajali konkretne podatke o domnevnih prejšnjih življenjih. Zbral je več kot 2.500 primerov z vsega sveta.
Nekateri otroci so navajali imena, kraje in podrobnosti, ki so jih raziskovalci kasneje preverjali. V določenih primerih so našli ujemanja z resničnimi osebami iz preteklosti.
Primer Shanti Devi
Pred skoraj sto leti se je v Indiji rodila deklica po imenu Shanti Devi. Ko je bila stara le tri leta, je začela govoriti o svojem “prejšnjem življenju” – o kraju, hiši in družini, ki jih v resničnem življenju še ni poznala.
Deklica je natančno opisovala svoje prejšnje ime, hišo, celo ljudi, ki so živeli tam. Njeni starši so bili sprva skeptični, a Shanti je znala opisati vsak kotiček hiše, ljudi in dogodke, kot da bi jih doživljala vsak dan.
Njeni opisi so bili tako natančni, da jih je raziskoval dr. Stevenson in ugotovil, da se res ujemajo z življenjem osebe, ki je umrla nekaj let pred njenim rojstvom.
Skeptiki opozarjajo na moč sugestije in vpliv okolja. A vprašanje ostaja: ali je mogoče, da človeška zavest presega eno samo življenje? Morda odgovora še nimamo, a prav ta skrivnost daje déjà vu tisti čar, zaradi katerega o njem še vedno razmišljamo.
skrivnostna.si
