Številna preverjena znanstvena dejstva se slišijo kot izmišljotine, ker popolnoma rušijo našo intuicijo ali pa dosedanje vedenje o tem, kako delujejo narava, zgodovina in biologija.
Na primer: en sam oblak lahko tehta več kot milijon kilogramov. Čeprav je videti lahek in puhast, je v resnici poln mikroskopskih kapljic vode, katerih skupna masa je osupljiva. Še ena resnica: želodčna kislina je dovolj močna, da raztopi kovino. Evolucija je očitno računala na agresivno okolje v katerem bo živel človek.
Potem je tu vesolje, ki se sploh ne trudi biti razumno. Znanstveniki domnevajo, da v notranjosti planeta Neptun dežujejo diamanti. Zaradi ekstremnega tlaka in temperature se ogljik tam kristalizira v dragulje. Medtem ko mi varčujemo za prstan, jih tam verjetno pada iz neba na tone.
Časovni občutek je še ena stvar, pri kateri ljudje pogosto popolnoma zgrešimo. Kleopatra je na primer živela bližje pristanku človeka na Luni, kot pa gradnji piramid. Piramide so bile v času Kleopatre že antična zgodovina. Prav tako presenetljivo: morski psi so obstajali še preden so se na Zemlji pojavila drevesa. Plavali so po oceanih, ko je bila kopna površina planeta skoraj gola.
Med bolj znanimi, a še vedno neverjetnimi dejstvi je to, da se med nikoli ne pokvari. V grobnicah so našli več tisoč let star med, ki je še vedno užiten. In če misliš, da je človek biološko nekaj povsem ločenega od rastlin, sledi še ena klofuta intuiciji: ljudje in banane si delijo osnovne genetske funkcije. Ne, nismo sadje. A temeljni celični mehanizmi so presenetljivo podobni.
Ko vsa ta dejstva združimo, postane jasno, da je resničnost globoko povezana in nenavadna. Znanost se ne zdi neverjetna zato, ker bi bila napačna, temveč zato, ker človeška intuicija ni bila ustvarjena za razumevanje sveta na teh razsežnostih – ne v času, ne v prostoru, ne v biologiji. Znanost je hkrati frustrirajoča in čudovita: nenehno nas opominja, kako malo v resnici vemo – in kako neverjeten je svet, v katerem živimo.
skrivnostna.si
