Ko se naslednjič sprehodiš skozi gozd, se za trenutek ustavi. Vdihni zrak, poslušaj listje in pomisli na nekaj presenetljivega: ne hodiš samo med drevesi – stojiš sredi naravnega interneta.
Pod plastjo zemlje, korenin in kamnov obstaja nevidna mreža, ki jo znanstveniki imenujejo Wood Wide Web. To ni poetična prispodoba, ampak dejanski sistem komunikacije, ki povezuje gozd v eno samo živo celoto.
Drevesa niso osamljeni velikani. Med seboj so povezana z glivičnimi nitmi, ki prenašajo hranila, informacije in opozorila. Ko eno drevo zazna napad insektov, sproži kemične signale, ki se po mreži razširijo do drugih. Ta se pripravijo, okrepijo svojo obrambo, še preden nevarnost sploh pride do njih.
V središču tega sveta stojijo tako imenovana matična drevesa. Starejša, močnejša drevesa, ki prek mreže pošiljajo dodatna hranila svojim mladičem in celo drevesom, ki so bolna ali oslabljena. Gozd ne deluje po logiki tekmovanja, temveč po logiki skupnega preživetja.
Če eno drevo trpi, mu druga pomagajo. Če je eno močno, deli. Celoten gozd diha, čuti in se odziva kot en povezan superorganizem.
Narava je to obliko socialnega povezovanja izumila milijarde let pred človekom. Brez zaslonov, brez kablov, brez besed. Le s potrpežljivo, tiho inteligenco, ki ne potrebuje pozornosti. In ko se kdo nasloni na drevo ali ga objame, morda to ni le človeška gesta. Morda se v tistem trenutku dotakneta dva sveta. In kdo ve – morda te je gozd začutil že veliko prej, preden si ga ti sploh opazil, morda bo tudi tebi pomagal, če ga potrebuješ.
skrivnosna.si
