Uradna zgodovina pravi: 30. aprila 1945 je Adolf Hitler storil samomor v berlinskemu bunkerju. Primer zaključen. Svet je šel naprej.
A zgodba se s tem nikoli ni zares končala. Po vojni so v Južno Ameriko dejansko pobegnili številni visoki nacisti, med njimi Adolf Eichmann in Josef Mengele, ki sta se leta skrivala v Argentini in Braziliji. Obstajale so t. i. “ratlines” – tajne poti za pobeg – pri katerih so sodelovali simpatizerji in različne mreže.
Prav zaradi teh dejstev so se pojavile tudi govorice: če so lahko pobegnili oni, ali bi lahko tudi Hitler?
Dokumenti, ki so zanetili dvome
V ameriških arhivih (FBI in CIA) obstajajo deklasificirani zapisi iz poznih 40. in 50. let, v katerih so agenti preverjali prijave domnevnih opažanj Hitlerja v Argentini in celo Kolumbiji. Eden od memorandumov iz leta 1955 omenja fotografijo moškega, ki naj bi bil podoben Hitlerju in naj bi uporabljal lažno ime. Pomembno pa je nekaj drugega: ti dokumenti ne potrjujejo, da je bil Hitler živ. Kažejo le, da so oblasti preverjale informacije – kar je po vojni povsem običajen obveščevalni postopek.
View this post on Instagram
Kaj pravi stroka?
Zgodovinarji poudarjajo, da so:
-
sovjetske sile našle ostanke v bunkerju,
-
kasnejše forenzične analize (vključno z zobnimi ostanki) potrdile identiteto,
-
neposredne priče opisale samomor.
Kljub temu teorije o pobegu v Argentino, Patagonijo ali Bariloche nikoli niso izginile. Delno zato, ker je Perónova Argentina res gostila številne nacistične ubežnike. Delno pa zato, ker skrivnost vedno privlači bolj kot zaključek.
Ko zgodovina vključuje tajne operacije, hladno vojno in deklasificirane dokumente, prostor za dvome ostaja. Operacija Paperclip, s katero so ZDA po vojni zaposlile nemške znanstvenike, je dodatno podžgala domišljijo javnosti. A do danes ni trdnih dokazov, da bi Hitler preživel leto 1945.
Skrivnostna.si
