Ljubezen kot odsev preteklosti
Freud je trdil, da nezavedni del uma igra ključno vlogo pri tem, koga izberemo. Po njegovem mnenju nas privlačijo ljudje, ki na nek način odražajo naše zgodnje izkušnje – še posebej odnos s starši. V teoriji je to pomenilo:
- moški naj bi pogosto iskali lastnosti, ki jih povezujejo z materjo
- ženske naj bi nezavedno iskale vzorce, povezane z očetom
Ta ideja izhaja iz znanih konceptov, kot sta Ojdipov in Elektrin kompleks, kjer otrok razvije globoko čustveno vez z enim od staršev.
Zakaj ponavljamo iste napake?
Po Freudu naš um ne izbira naključno. Nasprotno – nezavedno nas vodi k ljudem, ki se ujemajo z našimi notranjimi čustvenimi “ranami”. Z drugimi besedami: ne iščemo vedno sreče – pogosto iščemo poznano. Gre za poskus, da bi “razrešili” stare občutke, ki jih nismo predelali. Zato se lahko zgodi, da:
- znova izberemo čustveno nedostopne partnerje
- se znajdemo v podobnih konfliktih
- ponavljamo iste vzorce odnosov
Ali to pomeni, da smo ujeti?
Ne povsem. Čeprav Freudov pogled poudarja moč nezavednega, sodobna psihologija dodaja pomembno razsežnost: zavedanje. Ko začnemo prepoznavati svoje vzorce zakaj nas nekdo privlači, kaj v resnici iščemo in katere rane nosimo … takrat lahko začnemo spreminjati svoje izbire. A pot do tega spoznanja je dolga.
Prekinitev kroga
- več samorefleksije
- manj impulzivnih odločitev
- bolj zdrave odnose



