Generacije šolarjev so se učile, da je imel George Washington po izgubi svojih zob, lesene proteze. Prikupna anekdota, primerna za učbenike in otroške kvize; resnica je precej manj priljubljena.
Zgodovinski zapisi kažejo, da Washingtonove proteze niso bile lesene, temveč sestavljene iz kovine, slonovine in človeških zob. Kombinacija, ki danes zveni grozljivo, v 18. stoletju pa je bila deloma običajna. Deloma. Ključna beseda je, da je nosil človeške zobe.
Najbolj sporno vprašanje: od kod so prišli?
Dokumenti in pričevanja kažejo, da so nekateri zobje pripadali zasužnjenim ljudem z Washingtonovega posestva Mount Vernon. Obstajajo zapisi, da naj bi jim Washington za zobe tudi plačal. A tukaj se zgodba neha igrati po pravilih morale. Zgodovinarji so si precej enotni: v sistemu suženjstva resnično soglasje ni obstajalo. Če si last nekoga drugega, izbira ni svobodna, ne glede na to, ali se izmenja denar.
Mit o lesenih zobeh je bil do sedaj bistveno lažje prebavljiv kot resnica o tem, da je eden ključnih ustanoviteljev ZDA neposredno koristil telesa zasužnjenih ljudi. Desetletja je bila ta realnost potisnjena na rob zgodovine.
Zgodovina je sestavljena iz sistematičnega prikrivanja neprijetnih resnic. Heroji so lahko hkrati graditelji države in udeleženci brutalnih sistemov in krutosti.
skrivnostna.si