Abraham Lincoln in John F. Kennedy nista bila zgolj ameriška predsednika; njuni življenjski poti sta polni nenavadnih vzporednic, ki še danes burijo domišljijo in sprožajo vprašanje, ali zgodovina včasih res ponavlja iste vzorce – skoraj do absurda.
Začelo se je presenetljivo zgodaj. Lincoln je bil v kongres izvoljen leta 1846, Kennedy natanko sto let kasneje, 1946. Lincoln je postal predsednik leta 1860, Kennedy leta 1960. Oba sta bila ustreljena v petek, oba v glavo.
Tudi okoliščine smrti so srhljivo simbolične. Lincoln je umrl v Ford’s Theatre. Kennedy pa v avtomobilu Lincoln, ki ga je izdelalo podjetje Ford. Naključje? Morda. A tu se zgodba šele zaplete.
Njuna naslednika sta nosila isto ime – Johnson. Andrew Johnson je bil rojen leta 1808, Lyndon B. Johnson pa natanko sto let kasneje, leta 1908. Tudi atentatorja sledita istemu časovnemu zamiku: John Wilkes Booth je bil rojen leta 1839, Lee Harvey Oswald pa leta 1939.
Ko sešteješ vsa dejstva, se matematika zdi skoraj nemogoča. Vzorci so preveč natančni, da bi jih zlahka odpisali – in hkrati preveč naključni, da bi jim pripisali smiselno razlago. Zgodovina se morda ne ponavlja dobesedno. A včasih se zdi, kot da se ista nit ponavlja še enkrat. In nas za trenutek pusti v občutku, da je v njenem zapisu nekaj presenetljivo sumljivega.
skrivnostna.si
