Zgodba moškega, ki je na Baliju preživel kar 12 let brez mobilnega telefona, odpira zanimiv vpogled v to, kako tehnologija vpliva na naš um. Njegova odločitev ni bila modna muha ali digitalni izziv, temveč zavestna izbira počasnejšega, bolj neposrednega načina življenja.
V tem obdobju je opazil pomembne spremembe v sebi. Ena najbolj izrazitih je bil vpliv na dolgoročni spomin. Brez stalnih obvestil, hitrih dražljajev in zunanjih opomnikov je moral bolj zaupati lastnemu spominu. Trdi, da se je njegova sposobnost pomnjenja okrepila, misli pa so postale bolj povezane in manj razdrobljene.
Hkrati se je soočil z nečim, čemur se sodobni človek pogosto izogiba: z dolgčasjem. Brez telefona ni bilo neskončnega drsenja po zaslonu, kratkih dopaminskih sunkov ali takojšnje zabave. Dolgčas je sprva povzročal nelagodje, sčasoma pa je postal prostor za razmislek, opazovanje okolice in notranjo umiritev. Po njegovih besedah je prav dolgčas sprožil globlje razmišljanje in večjo ustvarjalnost.
Psihološke posledice takšnega življenja so bile dvojne. Po eni strani večja prisotnost v trenutku, boljši stik z okoljem in ljudmi ter manj mentalnega šuma. Po drugi strani pa tudi občutek odrezanosti od sveta, počasnejši pretok informacij in občasna osamljenost. Prav tako je razvil spsobnost da ponovno začuti nevarnost – v smislu občutka.
skrivnostna.si


