Na Japonskem je dolgo veljala zanimiva ureditev v družinah, ki je marsikje še danes prepoznavna. Ko se moški poroči, svojo celotno plačo izroči ženi. Ona nato prevzame skrb za vse družinske finance — od tekočih stroškov in položnic do varčevanja in naložb.
V zameno moški oziroma mož sak mesec prejme določen znesek za osebne potrebe, imenovan kozukai. To je njegov žepnina-proračun za kosila v službi, drobne užitke, hobije ali srečanja s prijatelji.
Ta sistem je zrasel iz tradicionalnih vlog, v katerih je moški skrbel za zaslužek, ženska pa za gladko delovanje doma. Hkrati je prinašal finančno stabilnost, saj je omogočal dosledno načrtovanje porabe in varčevanja — brez impulzivnih odločitev in z jasnim pregledom nad denarjem.
Danes se ta praksa počasi spreminja, tudi na Japonskem. Med starejšimi generacijami ostaja znana in pogosto samoumevna, medtem ko se mlajši pari vse pogosteje odločajo za skupno upravljanje financ ali za ločene račune. Spremembe v delu, življenjskem slogu in ekonomskih razmerah prinašajo nove oblike partnerstva.
Zgodba o kozukai tako ni le finančna zanimivost, temveč ogledalo tega, kako se družba spreminja — počasi, pragmatično in po svoje.
