Prihajajo jesenske počitnice, ki jih skoraj vsi poznamo pod bolj domačim imenom – krompirjeve počitnice. Uradno se imenujejo jesenske, a se je pogovorno ime tako trdno prijelo, da ga uporabljamo skoraj vsi. Od kod pravzaprav izhaja?
Počitnice za delo, ne za počitek
Ime ni nastalo zato, ker bi danes v tem času jedli več krompirja ali ker bi ga še pobirali na poljih. Razlog je zgodovinski. V preteklosti so šolske počitnice prilagajali potrebam kmečkega prebivalstva. Otroci niso bili prosti zato, da bi se igrali, ampak zato, da so lahko pomagali doma pri spravilu pridelka – predvsem pri pobiranju krompirja.
Krompir je bil nekoč eden najpomembnejših živil za preživetje zime. Delo je bilo naporno in ročno, zato so potrebovali vse roke, tudi otroške. Šole so zato v času žetve začasno prekinile pouk.
Izraz »krompirjeve počitnice« smo si Slovenci izposodili iz nemščine, kjer se jesenske počitnice imenujejo Kartoffelferien (die Kartoffel = krompir, die Ferien = počitnice). V Nemčiji, kjer pouk začnejo že sredi avgusta, imajo te počitnice konec septembra – ravno v času, ko se tam še pobira krompir.
Izraz se je prek zdomcev in zgodovinskih vplivov prenesel tudi k nam in se trdno ukoreninil v pogovornem jeziku.
Uradne jesenske počitnice so v samostojni Sloveniji uvedli šele v šolskem letu 1993/94. Namenjene so predvsem temu, da si učenci in dijaki odpočijejo od pouka. Danes krompir na večini njiv poberejo že avgusta ali septembra, a ime je ostalo – kot spomin na čase, ko so bile počitnice namenjene delu na polju, ne počitku.
Tako da, ko boste naslednjič slišali za »krompirjeve počitnice«, vedite: ime ni šala, ampak košček kmečke zgodovine, ki se je ohranil v jeziku.
