Otroci, ki zgodaj začnejo plavati, presenetljivo prehitevajo vrstnike: pri nekaterih sposobnostih skoraj za dve leti

Plavanje pri majhnih otrocih očitno ni koristno samo zato, da se naučijo varno gibati v vodi. Velika večletna raziskava, v katero je bilo vključenih skoraj 7.000 otrok, je pokazala nekaj, česar raziskovalci sprva sploh niso pričakovali: otroci, ki so že zelo zgodaj obiskovali plavanje, so pri številnih sposobnostih prehitevali svoje vrstnike. Pri nekaterih testih celo za več kot leto dni.

Starši otroke na plavanje običajno vpišejo iz precej preprostega razloga: želijo, da se naučijo plavati. Toda raziskovalci avstralske univerze Griffith so med večletnim projektom naleteli na precej bolj nenavadno povezavo. Majhni otroci, ki so redno obiskovali plavalne tečaje, niso bili naprednejši samo pri ravnotežju, koordinaciji in drugih telesnih sposobnostih. Bolje so se odrezali tudi pri jeziku, matematiki, pomnjenju, razumevanju navodil in nekaterih zgodnjih bralnih sposobnostih.

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Mike (@mikestartegy1)

Raziskovalci so bili nad rezultati presenečeni

Projekt Early Years Swimming je potekal več let, raziskovalci pa so pridobili skoraj 7.000 odgovorov staršev otrok, mlajših od pet let, predvsem iz Avstralije, Nove Zelandije in ZDA. Ker so se zavedali očitne težave, da lahko starši sposobnosti svojega otroka ocenjujejo nekoliko radodarno, so posebej opravili še standardizirano testiranje 177 otrok, starih od tri do pet let. In prav tu so rezultati postali zanimivi. Povprečna starost testiranih otrok je bila nekaj manj kot 50 mesecev, toda otroci, ki so obiskovali plavanje, so bili v povprečju:

• približno 11 mesecev pred vrstniki pri ustnem izražanju,
• približno 6,5 meseca pred vrstniki pri matematičnem sklepanju,
• približno 2 meseca naprej pri zgodnjih bralnih sposobnostih,
• skoraj 3 mesece naprej pri kombiniranih zgodnjih šolskih spretnostih.

Toda največje razlike so se pokazale drugje.

Pri eni sposobnosti skoraj 20 mesecev razlike

Raziskovalci so pri posameznih testih ugotovili še precej večje razlike. Pri pomnjenju in obnovi zgodb so bili nekateri mladi plavalci v povprečju približno 17 mesecev pred pričakovanim razvojnim nivojem. Pri razumevanju in sledenju navodilom pa je razlika znašala približno 20 mesecev. Pri štiriletniku je 20 mesecev ogromno. To je skoraj polovica njegovega dotedanjega življenja. Vodja raziskave profesorica Robyn Jorgensen je povedala, da so pričakovali predvsem boljši telesni razvoj otrok in večjo samozavest, rezultati pri jeziku in matematiki pa so presenetili tudi raziskovalno skupino.

Toda zakaj bi imelo plavanje sploh kaj skupnega z matematiko?

Tu zgodba postane precej zanimiva. Plavanje je za možgane precej kompleksnejša naloga, kot je videti s tribune, kjer starši praviloma opazujejo predvsem to, ali otrok slučajno ne pije polovice bazena. Otrok mora istočasno premikati levo in desno stran telesa, usklajevati roke in noge, nadzorovati ravnotežje, prilagajati gibanje uporu vode, poslušati navodila ter se orientirati v nenavadnem okolju. 

Sodobne raziskave plavanja poudarjajo, da ta šport zahteva zelo kompleksno dvostransko koordinacijo, časovno usklajevanje gibov in stalno prilagajanje senzoričnim informacijam iz vode. Prav ta kombinacija je eden od možnih razlogov, zakaj bi bilo zgodnje plavanje povezano tudi z razvojem nekaterih kognitivnih sposobnosti. Toda tukaj je pomemben velik ampak. Viralna razlaga o možganih gre nekoliko predaleč

Po družbenih omrežjih se raziskava pogosto predstavlja precej bolj dramatično. Trditve običajno pravijo, da posebni »križni gibi« rok in nog med plavanjem neposredno ustvarjajo dodatne povezave med levo in desno možgansko polovico in zato naredijo otroke boljše v matematiki in branju. To je simpatična zgodba. Problem je samo, da izvirna Griffithova raziskava tega mehanizma ni dokazovala.

V njenem končnem poročilu ni nevroloških meritev možganov in raziskovalci niso ugotavljali, ali je prav določen vzorec gibanja povzročil boljše rezultate. Avtorji sami ponujajo tudi precej manj eksotično možnost. Plavalni tečaj je zelo strukturirano učno okolje. Otroci poslušajo navodila, sledijo zaporedjem nalog, uporabljajo izraze za barve, oblike, števila in položaje ter ponavljajo različne gibalne vzorce. Tudi to lahko prispeva k njihovemu razvoju.

Plavanje torej iz otroka ne naredi matematičnega genija

Raziskava tudi ne dokazuje, da je prav plavanje povzročilo boljše rezultate. To je pomembna razlika. Družine, ki otroke zelo zgodaj vključujejo v organizirane dejavnosti, se lahko od drugih družin razlikujejo še v številnih drugih pogledih. Poleg tega je bil velik del raziskave osnovan na ocenah staršev, projekt pa je finančno podpirala tudi industrija plavalnih šol. Avtorji so prav zaradi možnosti pristranskosti staršev opravili dodatna neodvisna testiranja manjše skupine otrok. Zato iz rezultatov ne moremo pošteno sklepati:

»Vpišite otroka na plavanje in bo čez nekaj let leto dni pred sošolci pri matematiki.« Čeprav bi plavalne šole verjetno z veseljem natisnile prav ta stavek na reklamne plakate. Lahko pa rečemo nekaj precej zanimivejšega.

Ena dejavnost, presenetljivo veliko koristi

Otroci, ki so se zgodaj učili plavati, so v tej veliki raziskavi pokazali prednost pri številnih sposobnostih, ki jih potrebujejo pozneje ob vstopu v šolo. Poleg očitnih koristi, kot so varnost v vodi, koordinacija in telesni razvoj, so bili rezultati povezani tudi z boljšim jezikovnim izražanjem, matematičnim razmišljanjem, spominom in sposobnostjo sledenja navodilom.